KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00048585
ZKP člen 65, 76, 76/2, 76/3, 92, 92/2, 92/2-8, 269, 269/1, 344, 371, 371/1, 371/1-5, 372, 372-2. URS člen 29, 31. KZ-1 člen 240.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - enotno dejanje - ne bis in idem - obtožba upravičenega tožilca - sestavine obtožnice - popolnost vloge - podpis vloge - pooblaščenec oškodovanca kot tožilca - plačilo nagrade in stroškov odvetnika - več pooblaščencev - zavrnitev dokaznih predlogov - skrajna sila - dokončano kaznivo dejanje - poskus - sprememba obtožnice
Četudi bi sodišče izdalo nezakonit sklep, s katerim bi ustavilo postopek le za eno izvršitveno dejanje v sklopu enotnega kaznivega dejanja, kar zatrjujeta vložnika v zahtevah, le ta ne bi imel takšnih posledic kot jih zatrjujeta vložnika. Zgolj procesno odvečni in s tem napačni odločitvi sodišča, ki bi bila storjena v določeni fazi postopka, ni mogoče pripisovati posledic tudi v nadaljnjih fazah postopka, ki s takšno kršitvijo niso bile obremenjene.
Namen podpisa vložnika vloge je v tem, da se s tem identificira, kar je pomembno za oceno, ali je vlogo vložila za to upravičena oseba in da se prepreči, da bi nekdo drug opravil procesno dejanje za stranko v postopku, ne da bi ta s tem soglašala. Ker je predmetna obtožnica kljub navedeni pomanjkljivosti bila razumljiva ter je obsegala vse, da se jo je dalo obravnavati (269. člen ZKP), pri čemer ob ugotovljenih okoliščinah vložene obtožnice tudi ni bilo sporno, da je bila vložena po upravičenem tožilcu oziroma njegovem pooblaščencu, sodišče s tem, ko vloge ni vročalo v dopolnitev, tudi ni kršilo tretjega odstavka 76. člena ZKP.
Sodišče pri odločanju o temelju stroškov ne more odločiti, da je obdolženec dolžan povrniti le nagrado in potrebne izdatke enega od oškodovančevih pooblaščencev, saj ima oškodovanec pravico, da v kazenskem postopku svoje pravice izvršuje po več pooblaščencih. Sodišče namreč ne more presojati, ali je bilo potrebno, da si je oškodovanec vzel več pooblaščencev, temveč le, ali so bili izdatki pooblaščencev potrebni. To presojo pa bo sodišče opravilo, ko bo odločalo o zahtevi za odmero nagrade in stroškov pooblaščencev oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00047817
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 528, 530, 530/3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 84/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izročitev tožnika drugi državi - pogoji za izročitev - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - vezanost na odločitev kazenskega sodišča - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - začasna odredba v revizijskem postopku - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - izdaja začasne odredbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je minister, pristojen za pravosodje, pri svoji odločitvi v postopku izročitve vezan na odločitev kazenskih sodišč na podlagi 527. in 528. člena Zakona o kazenskem postopku.
Izdaja začasne odredbe, s katero je začasno zadržana izvršitev sporne odločbe Ministrice za pravosodje in s tem izročitev tožnika Republiki Kazahstan, je v konkretni zadevi potrebna. Dopuščena revizija glede prvega vprašanja in morebiten pritrdilen odgovor na to vprašanje bi namreč lahko pripeljala do ponovnega ocenjevanja pogojev za izročitev. Če pa bi bil tožnik do tedaj že izročen Republiki Kazahstan, bi se po vsej verjetnosti ne mogel več vrniti v Republiko Slovenijo oziroma bi to lahko dosegel le z nesorazmernimi težavami, kar pomeni, da bi bil njegov uspeh v upravnem sporu brezpredmeten oziroma da sodno varstvo, ki mu je zagotovljeno v upravnem sporu, ne bi bilo učinkovito. Zatrjevana škoda tako po presoji Vrhovnega sodišča zaradi ireverzibilnosti posledic izvršitve izpodbijane odločbe ustreza pravnemu standardu težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - postopek osebnega stečaja - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je dolžnik zaposlen pri sodišču, ki je pristojno odločati o zadevi, da se vsakodnevno srečuje (tudi) s sodniki, ki (lahko) o zadevi odločajo, utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja tudi upoštevaje naravo zadeve – stečajni postopek, v kateri se razkrivajo določene okoliščine iz osebnega življenja dolžnika.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dokaz z izvedencem marketinške stroke predstavljal informativen dokaz in ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko dokaza ni izvedlo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dolgotrajnost postopka - ugoditev pritožbi
V obravnavani zadevi je bila tožba vložena že 9. 11. 2000, torej pred več kot dvajsetimi leti. Gotovo je tudi v najbolj (pravno in dejansko) zapletenih postopkih razumno pričakovati, da bo o zadevi odločeno prej kot v dvajsetih letih. Zato razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje v obravnavanem primeru pomeni dodatno zavlačevanje reševanja spora in s tem le še „utrjuje“ kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Dopuščeni reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Ker predlog za dopustitev revizije ni bil priložen revizija ni popolna.
SPZ člen 95, 95/2. OZ člen 190, 190/1, 198. URS člen 33.
neupravičena obogatitev - uporaba brez pravnega naslova - plačilo uporabnine - varstvo lastninske pravice - trditveno in dokazno breme - dobroverni lastniški posestnik - dopuščena revizija
Lastnik ni dolžan posebej utemeljevati svojega prikrajšanja v povezavi z brezplačno uporabo njegove nepremičnine s strani osebe, ki za to nima pravnega naslova. V tem razmerju gre za lastninsko pravico, ki uživa posebno varstvo že po 33. členu Ustave. Odraz njenega varstva je tudi ureditev v drugem odstavku 95. člena SPZ, ki dolžnosti plačila uporabe stvari odvezuje zgolj dobrovernega lastniškega posestnika. Z uporabo razlagalne metode po nasprotnem razlogovanju (a contrario) to pomeni, da je nedobroverni posestnik lastniku dolžan povrniti korist, ki jo je prejel, ne da bi moral lastnik posebej utemeljevati svoje prikrajšanje.
Dopuščeno vprašanje zadeva razmerje med podlago (razlogom) pogodbene obveznosti (39. člen OZ) in motivi (ter cilji), ki vodijo pogodbene stranke k sklenitvi pogodbe. Po določbi prvega odstavka 40. člena OZ nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost. Podlaga pogodbene obveznosti je neposredni razlog za prevzem obveznosti, ki ga je treba v primeru poroštvene pogodbe iskati v razmerju med porokom in dolžnikom, in ne more vplivati na veljavnost poroštvene pogodbe, sklenjene med porokom in upnikom. Nadaljnji, bolj oddaljeni subjektivni motivi ali cilji, pa presegajo okvir podlage in sodijo v okvir motivov, ki praviloma ne vplivajo na veljavnost pogodbe, pa čeprav gre za skupne motive poroka in upnika. Le če bi šlo za nedopusten nagib, ki je bistveno vplival na odločitev kakšnega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, bi bila pogodba nična (drugi odstavek 40. člena OZ). Nič takega pa ni bilo zatrjevanega v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00048596
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - nosilec javnih pooblastil - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je treba določbo 26. člena URS tudi v tej konkretni zadevi razlagati tako, da določa odgovornost države za škodo, ki jo v zvezi z opravljanjem službe oziroma dejavnosti s svojim protipravnim ravnanjem povzroči stečajni upravitelj kot nosilec javnih pooblastil.
dopuščena revizija - poslovni prostor - dolžnost lastnika - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se je tožena stranka kot lastnica poslovnega prostora v okoliščinah konkretnega primera v razmerju do upravnika (tožeče stranke) razbremenila svoje dolžnosti plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe.
načelo neposrednosti - ponovno sojenje - dodelitev drugemu sodniku - branje zapisnikov o zaslišanjih - neposredno zaslišanje - sprememba dokazne ocene - dopuščena revizija
Načelo neposrednosti terja, da sodišče (senat ali sodnik posameznik) s svojimi čutili zaznava naravo in vsebino dokaznih sredstev in da nato isto sodišče (senat ali sodnik posameznik) na tej podlagi tudi sprejme dokazno oceno in sprejme odločitev v zadevi. Pri zaslišanju strank ali prič, včasih tudi izvedencev, se dokazna vrednost ne izoblikuje le po izrečenih besedah, pač pa tudi po okoliščinah, v katerih so besede izrečene: po gestah zaslišanega, barvi in tonu njegovega glasu, odločnosti ali neodločnosti, samozavesti ali zmedenosti ipd. V procesni situaciji, v kateri bi npr. o odločilnem dejstvu izpovedovali le dve priči, drugih dokazov pa ne bi bilo (npr. listinskih dokazov kot t.i. „best evidence“), bi ocena verodostojnosti obeh prič neizogibno temeljila tudi na okoliščinah, ki jih lahko zazna le sodnik, ki je opravil zaslišanje. V takem primeru zato odločitev drugega sodnika (praviloma) ne bi smela temeljiti le na zapisnikih o izpovedbah obeh prič.
ZPP člen 367, 367/2, 367b, 384, 384/1, 384/4. ZGD-1 člen 590. ZSReg člen 33. ZNP-1 člen 37.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - registrski postopek - revizija zoper sklep - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu preostalih delnic na glavnega delničarja (33. člen ZSReg in tretji do peti odstavek 590. člena ZGD-1), ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal v skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00048365
URS člen 35, 35. ZKP člen 18, 18/2. KZ-1 člen 323, 323/1, 328, 328/1. ZVOP-1 člen 24, 25, 74, 74/1, 74/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči - videonadzor - obvestilo o izvajanju videonadzora - poseg v pravico do zasebnosti - informacijska zasebnost - pričakovanje zasebnosti - osebni podatki - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - tehtanje pravic
Vozilo, ki je z zbitjem pešca na prehodu za pešce povzročilo prometno nesrečo, je odpeljalo v garažno hišo in bilo z jasno razvidno registrsko številko posneto ob uvozu z javne površine. Obramba je zatrjevala kršitev pravice do zasebnosti, ker bi naj bil videonadzor izvajan brez obvestila in ne da bi bilo izkazano, ali je izvajalec videonadzora v svojih aktih predpisal, kar zapovedujeta 24. in 25. člen ZVOP-1, torej zaradi kršitev ZVOP-1. Vrhovno sodišče je ob uporabi testa t. i. pričakovane zasebnosti presodilo, da zatrjevana kršitev ni podana.
ZKP člen 427. Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (2013) člen 27, 27/1, 27/2.
dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kategorizacija cest - urejanje prometa
V obravnavanem primeru za presojo v zahtevi uveljavljene kršitve materialnega predpisa ni bistveno, da je storilec prekrška bivalno vozilo parkiral na površini, ki je bila v zasebni lasti in hkrati do nje ni bil onemogočen prost dostop, temveč je za uporabo OUP MOL-1 odločilno, ali je bila navedena površina kategorizirana kot občinska cesta. Občine so namreč v preteklosti pogosto izdajale odloke o kategorizaciji javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti, ne da bi odkupile zemljišča od lastnikov ali izpeljale razlastitveni postopek. Iz navedenega izhaja, da na podlagi lastništva zemljišča, na katerem se odvija promet, ni mogoče sklepati, ali je prometna površina kategorizirana kot državna ali občinska cesta, ali pa gre za nekategorizirano cesto v zasebni lasti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00048755
ZVPot člen 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dopuščena revizija
Iz sodne prakse SEU je mogoče izluščiti osnovna vodila, ki so pravno pomembna tudi pri presoji vprašanja zastaranja kondikcijske terjatve kreditojemalca, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih, in sicer:
a) da je treba upoštevati, da sistem varstva, ki ga uvaja Direktiva 93/13, temelji na pojmovanju, da je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika v podrejenem položaju glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar privoli v pogoje, ki jih je prej sestavil prodajalec ali ponudnik, ne da bi imel možnost vplivati na njihovo vsebino;
b) da je pri presoji vprašanja, ali nacionalno pravo potrošniku onemogoča ali prekomerno otežuje uveljavljanje varstva iz Direktiva 93/13, treba upoštevati tudi trajanje roka in način njegove uporabe, vključno z načinom sprožitve teka navedenega roka;
c) da je pri vprašanju pričetka teka zastaralnega roka treba upoštevati, da je mogoče, da potrošniki ne vedo, da je pogoj v pogodbi, sklenjeni s prodajalcem ali ponudnikom, nepošten ali da ne razumejo obsega svojih pravic, ki izhajajo iz Direktive 93/13; in
č) zastaralni rok je lahko združljiv z načelom učinkovitosti le, če je imel potrošnik možnost, da se seznani s svojimi pravicami, preden je ta rok začel teči ali je potekel.
V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP, v skladu s katero lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00048348
OZ člen 86. ZVPot člen 22, 23. ZPotK člen 1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tuja sodna praksa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nejasna sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - metoda razlage - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zgolj jezikovna razlaga sodne poravnave kot pravnomočne sodne odločbe in pogodbe edina razlaga, na katero je vezano izvršilno sodišče, in ali bi sodno poravnavo sodišči morali razlagati tudi z drugimi razlagalnimi metodami, zlasti tudi z namenom sklenitve sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00048223
ZNP člen 34. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1, 216/2. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - zapuščinski postopek - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - prehodne določbe ZNP-1 - zavrženje predloga
Prvi odstavek 216. člena ZNP-1 določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. To pomeni, da se tudi v obravnavani zadevi za celoten postopek, vključno s pritožbenim postopkom in vključno s presojo dovoljenosti revizije, uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. Revizija tako ni dovoljena in je tudi dopustiti ni mogoče (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Predlagatelj sicer opozarja na drugi odstavek 216. člena ZNP-1, ki določa, da če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih iz prvega odstavka tega člena odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se postopek nadaljuje po tem zakonu. Predlagatelj navaja, da je glede stroškov predlagatelja sodišče prve stopnje enkrat že odločilo, višje sodišče pa je nato to odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje je zato o stroških skrbnika zapuščine odločalo ponovno. Vendar pa se navedena določba lahko nanaša kvečjemu na odločanje o glavni stvari, ne pa tudi na vse druge odločitve (na primer procesne sklepe itd.), ki to niso, čeprav so predmet preizkusa pred pritožbenim sodiščem. Razveljavitev takšnega sklepa ne more povzročiti, da se bodisi za celotni postopek (torej tudi za odločanje o glavni stvari, o kateri morda še niti ni bilo odločeno), bodisi samo za konkretno (procesno) vprašanje začne uporabljati novi zakon.