Tožnik utemeljeno graja, da je sodišče druge stopnje neustrezno vrednotilo nevšečnosti, ki so spremljale njegovo zdravljenje in ki vplivajo na odmero odškodnine za telesne bolečine. Nepravilno zdravljenje tožnika je imelo za posledico, poleg dolgotrajnih in intenzivnih bolečin (kar šest tednov hudih, po izpovedi tožnika pa neznosnih bolečin), tudi dodatne težave oziroma nevšečnosti, tako v obdobju nepravilnega zdravljenja, posebej pa po postavitvi pravilne diagnoze poškodbe. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev je bil tožnik operiran, 23 dni hospitaliziran, 12 dni na rehabilitaciji, 7 mesecev podvržen fizioterapiji (pri pravilnem zdravljenju bi trajala fizioterapija 6 tednov), 3 mesece omejen pri uporabi desnice (pri pravilnem zdravljenju - 1 mesec), skupno zdravljenje pa je trajalo kar 8 mesecev (pri pravilnem zdravljenju - 8 tednov). Navedene nevšečnosti in dolgotrajno bolečinsko obdobje so podlaga za odmero odškodnine za telesne bolečine v celotnem vtoževanem znesku (700.000,00 SIT).
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - strah - povrnitev bodoče škode
Polnitev lijaka z vlažnim peskom je bila pogosta in je bilo strojniku upravljalske kabine (v konkretnem primeru tožniku) naročeno, da lijak sprosti z udarcem z železnim drogom. Ker je obratovanje bilo avtomatsko, bi preklop na ročno upravljanje bil možen s pomočjo dodatnega delavca, ki bi začasno zasedel upravljalsko kabino.
Sprejeta je ocena, da je zahteva po dodatnem delavcu bila sporočena, vendar zavarovanec tožene stranke ni reagiral tako, da bi kakorkoli organiziral varnejše delo. V sklop razbremenitve odgovornosti pa gotovo ne spada trditev, da bi tožniku moral pomagati strojnik, ki je bil razporejen na delo na drugem delovnem mestu. Ob teh ugotovitvah ni mogoče dopustiti pravne razlage v smeri oprostitve odgovornosti po 177. členu ZOR. Revizijsko sodišče zato sprejema sklepanje, da tožnik k škodnemu dogodku ni prispeval s svojim ravnanjem ali opustitvijo. Zato neutemeljeno revizijo tožencev zavrača (393. člen ZPP).
ZIP člen 14, 26, 26/1, 26/2, 50, 50-1, 53, 53/3, 70, 70/3. ZPP (1977) člen 20, 20/2, 453, 453/1.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - leteča izvršba - začasna narava odločitve o kompetenčnem sporu
Odločitev o kompetenčnem sporu pri tako imenovani leteči izvršbi ne velja nujno za ves čas izvršbe, saj lahko pride ob morebitnem dolžnikovem ugovoru krajevne nepristojnosti do prenosa le-te (tretji odstavek 53. člena ZIP) ali ob upnikovem predlogu, naj se izvršba opravi pred drugim stvarno pristojnim sodiščem, do prenosa same izvedbe izvršbe (tretji odstavek 70. člena ZIP).
varstvo z ustavo zajamčenih pravic - poslanska procesna imuniteta
Ni nezakonit in neustaven sklep državnega zbora o priznanju procesne imunitete poslancu, četudi je zoper poslanca že vložena zasebna tožba zasebnega tožilca zaradi kaznivega dejanja.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otrok
Temeljno izhodišče pri odločanju o tem, kateremu od razvezanih staršev naj se dodelijo otroci v varstvo in vzgojo, je pričakovano udejanjenje koristi otrok. To izhaja predvsem iz določb drugega in četrtega odstavka 78. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Pravilna uporaba tega določila zahteva, da sodišče odloča v skladu s koristmi otrok, kar mora upoštevati celo v primerih, kadar se razvezana starša sicer sporazumeta o tem, pri katerem od njiju naj bodo otroci, pa to ne bi bilo v skladu s koristmi otrok. Iz povedanega izhaja, da je odločitev o dodelitvi otroka enemu od staršev ob njuni razvezi, odvisna od ugotovljenega spleta vseh življenjsko pomembnih okoliščin, ki so nastale zaradi razpada zakonske skupnosti staršev.
Okolnost, ki je za toženca predvsem moteča, to je da živi sedaj tožnica z otrokoma v svojem domačem okolju, ki se nahaja v sosednji Republiki Hrvaški, ne more vplivati na drugačno odločitev. Navedeno dejstvo pa tudi ne more vplivati na obseg toženčevih roditeljskih pravic, čeprav lahko meja, ki razmejuje življenjsko območje obeh pravdnih strank, do določene mere otežuje medsebojne stike. Toda ne glede na povsem razumljivo toženčevo človeško stisko, ki je nastala zaradi ločitve od otrok, se sprejeta odločba o varstvu in vzgoji otrok pokaže kot edino sprejemljiva, ker je zanju optimalna.
posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - renta
Sodišči prve in druge stopnje sta pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja (194.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih) pravilno upoštevali tudi popoldanski zaslužek pok. I. S.. Nič nedovoljenega ni v popoldanskem delu na lastni kmetiji. Tudi če bi se vračanje uslug za pomoč na kmetiji z zidarskim delom in delo, opravljeno za plačilo v denarju, štelo za šušmarstvo, to ni razlog, da se tak dohodek ne bi upošteval pri izračunu izgubljenega preživljanja. Ko gre za preživljanje, so starši dolžni izkoristiti svoje pridobitne sposobnosti. Dohodek, pridobljen z delom, je upoštevan pri določanju preživninskih obveznosti. To pa ne vpliva na davčne obveznosti, ki so samostojne in za katere veljajo davčni predpisi.
razveljavitev darilne pogodbe - velika nehvaležnost
Toženec se zoper tožnico kot darovalko ali pa zoper očeta ni pregrešil tako, da bi se moglo njegovo ravnanje opredeliti kot veliko nehvaležnost (v smislu pravila 948 občega državljanskega zakonika). Ravnanja, ki jih je v breme toženca dokazala tožnica, je lahko opredeliti za manj pomembna, ki ne morejo biti razlog za preklic darila, kot sta to ocenili sodišči nižjih stopenj. V danem primeru je tudi šlo za darilo z nalogom (ker je toženec kot obdarjenec prevzel določene obveznosti glede hiše in očeta). Pri darilih z nalogom pa se lahko terja vrnitev darila le v primerih, če nalog ni izpolnjen. Ker tožnica ni dokazala, da toženec naloga ni izpolnil, tudi na tej podlagi niso podani razlogi za razveljavitev daritve.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina otrok - potrebe upravičenca - možnosti zavezanca
Pravno podlago, na kateri temelji odločitev nižjih sodišč, predstavlja predvsem 79. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po katerem se višina prispevka za preživljanje otrok določi v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (kar vsebinsko povzemata tudi določili 126. in 129. člena istega zakona). Navedena pravna podlaga je bila vsebinsko pravilno uporabljena glede na ugotovljeno dejansko stanje (ki vsebuje ugotovitve, da sta otroka rojena leta 1979, da obiskujeta oba poklicni šoli ter da - vse po razmerah v letu 1995 - znašajo mesečne potrebe vsakega od otrok po cca 36.000,00 SIT, da znaša mesečna plača njune matere cca 43.000,00 SIT mesečno, toženčeva pa cca 63.000,00 SIT in da otroka dobivata tudi otroški dodatek v razponu od 10.000,00 do 13.000,00 SIT mesečno skupaj) ter toženčeva preživninska obveznost do otrok, ki je s sodbama sodišč druge in prve stopnje odmerjena v višinah po 12.000,00 SIT od 1.9.1995 dalje, ne bi mogla biti nižja (in ki predstavlja dejansko le cca 1/3 potreb vsakega od otrok).
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - nevarnost za varnost in obrambo države
Le na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja lahko pristojni organ nato na podlagi zakonskega pooblastila in v skladu z namenom zakona izda odločbo po prostem preudarku.
Sprememba namembnosti stanovanjske hiše v gostinski lokal je zakonita, če tako spremembo ureja in dopušča odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za obravnavano območje in je na njegovi podlagi izdelana lokacijska dokumentacija.
davek od dohodkov iz dejavnosti - olajšava za opravljanje dejavnosti na demografsko ogroženih območjih
Za priznanje olajšave po 2. odst. 48. čl. ZDoh je pravno pomembna okoliščina opravljanje dejavnosti na demografsko ogroženem območju, ne pa sedež dejavnosti.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če tožnik v tožbi z nedenarnim premoženjskim zahtevkom ne navede vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije in jo mora revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (392.čl. ZPP).