URS člen 157, 157/2. ZUS člen 9, 9/1, 9/1-1. ZDSS člen 6, 6-7, 47, 47/2. ZPP (1977) člen 23, 23/3.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - upravni spor - pristojnost delovnega sodišča - kolektivni spori - reprezentativnost sindikatov
Po 157. členu Ustave je dovoljen upravni spor le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru pa je to zagotovljeno, saj je sodišče pristojno za vse spore, ki zadevajo reprezentativnost sindikatov in ne le sporov po drugem odstavku 47. člena ZDSS.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - vročanje pisanj
Pritožba - ugovor mora biti vročen pristojnemu sodišču - organu organizacije oziroma delodajalcu in ni dovolj, da je bila pošiljka oddana na pošto. Potrdilo o oddani pošiljki je sicer dokaz o oddani pošiljki, ki pa še ne pomeni tudi prejema te pošiljke. Vedno je možno dokazovati, da prejemnik pošiljke ni prejel (razlogi pri tem niti niso bistveni) in da zato posledice prejema take pošiljke zanj niso mogle nastopiti.
ZDR (1990) člen 103. ZPP (1977) člen 142, 144, 354, 354/2, 354/2-13.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odpoved - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - osebno vročanje
Sodišče druge stopnje v obrazložitvi ni navedlo, na kaj je oprlo ugotovitev, da je tožnik zamudil rok za vložitev predloga in iz česa je sklepalo, da je bil o odpovedi nesporno obveščen najpozneje 9.5.1991. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Utemeljitev odločbe sodišča druge stopnje, da je bil tožnik nesporno obveščen o odpovedi najpozneje navedenega dne, je tudi v nasprotju s prvim odstavkom 221. člena ZPP, ker niso bili izpolnjeni pogoji o tem, da je mogoče navedeno okoliščino šteti za nesporno.
Katere določbe ZPP o vročanju se uporabljajo v postopku pri delodajalcih, izhaja iz 103. člena ZDR. Odločba o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni bila vročena tako, kot določa ZPP v zvezi z osebno vročitvijo (prvi odstavek 142. člena), pa tudi ne tako, kot je določeno za nadomestno vročitev (drugi odstavek 142. člena) in za odklonitev vročitve (144. člen).
ZPP (1977) člen 77, 354, 354/2, 386. ZDSS člen 68, 68/3, 75, 75/2.
delovno razmerje v državnih organih - sposobnost biti stranka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se je postopka po razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča opr.št. Pdp 213/94-3 na pasivni strani v nasprotju z določbami tretjega odstavka 68. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih in 77. člena ZPP udeleževala stranka, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).
negmotna škoda - odškodninska odgovornost - pravična odškodnina
Revizijo tožnika je revizijsko sodišče zavrnilo, ker sta nižji sodišči pri odmeri odškodnine za negmotno škodo pravilno upoštevali vse okoliščine, ki jih je treba upoštevati, če naj bo odškodnina pravična. To so posebnosti škodnega primera in sodna praksa, ki se je oblikovala pri odmeri odškodnine za podobne škode.
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 5. točko prvega odstavka 71. člena ZPP je podana, če sodeluje v senatu, ki odloča o pravnem sredstvu, sodnik, ki je sodeloval pri izdaji tiste odločbe nižjega sodišča, zoper katero je bilo vloženo omenjeno pravno sredstvo. V senatu sodišča prve stopnje, ki je izdal sodbo, ki je bila predmet preizkusa na drugi stopnji, ni sodelovala nobena od članic pritožbenega senata. Predsednica senata sodišča druge stopnje je dne 13.12.1994 predsedovala prvostopnemu senatu na naroku, ki je bil preložen. Novi narok dne 22.1.1996 je bil opravljen pred spremenjenim senatom, ki je zaradi spoštovanja načela neposrednosti, skladno določilu tretjega odstavka 315. člena ZPP, začel glavno obravnavo znova. Ker v reviziji omenjena sodnica na tej obravnavi - na kateri so se izvedli dokazi in obravnaval uspeh dokazovanja - ni sodelovala, niti ni sodelovala pri izdaji sodbe nižjega sodišča, revizijski očitek zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen.
ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 12, 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja in o vzpostavitve delovnega razmerja. Na podlagi sporazuma med organizacijama bi moral toženec s tožnico skleniti delovno razmerje, vendar tega ni storil, ampak je izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja, čeprav delovno razmerje ni bilo sklenjeno in tožnica ni nastopila dela.
Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo na pritožbo toženca spremenilo, saj delovno razmerje ne more prenehati, če ni bilo sklenjeno. Zahtevo je zavrnilo.
Revizijsko sodišče je reviziji tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo. Toženec se je zavezal, da bo tožnico sprejel v delovno razmerje, vendar je namesto tega izdal izpodbijani sklep. Tožnica je v svojih pravicah izigrana, zato je treba očitno nezakoniti sklep razveljaviti in nato ugotoviti, ali je zahtevek na vzpostavitev delovnega razmerja zakonit.
starostna pokojnina - odmera pravice do starostne pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
Obdobja, ki ga je tožnik prebil v zavarovanju po 11. členu prej veljavnega zakona oziroma 19. členu sedaj veljavnega zakona, tudi po presoji revizijskega sodišča, ni mogoče šteti kot zavarovalno dobo za celoten obseg pravic. Zlasti še ob dejstvu, da zavarovanje za ožji obseg pravic, ki si ga lahko izberejo zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena, pozna tudi sedaj veljavni zakon v 19. členu. Ker je bil tožnik kot kmet zavarovan le za ožji krog pravic, nima pravice, kot sta pravilno presodili obe nižji sodišči, do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, pravice do varstvenega dodatka k pokojnini, pravice do invalidnine za telesno okvaro, pravice do dodatka za pomoč in postrežbo in pravic, ki so sicer zagotovljene delovnim invalidom druge in tretje kategorije (19. člen ZPIZ).
prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - brezposelnost - denarno nadomestilo
Ker ZZZPB taksativno našteva razloge, ki preprečujejo možnost priznanja pravice do denarnega nadomestila, soglasje iz 36. d člena ZDR ne more biti razlog za zakonito zavrnitev pravice do denarnega nadomestila.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - pisna izjava
Delavcu preneha delovno razmerje, če pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje. Nižji sodišči sta ugotovili, da tožnica ni dala pisne izjave in ji zato iz tega razloga delovno razmerje ni moglo prenehati.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Revizijsko sodišče je tožnikovo revizijo zavrnilo. Tožnik je odšel v Bosno, čeprav je vedel, da so tam vojne razmere in da se morda ne bo mogel pravočasno vrniti na delo k tožencu. Ker se tožnik ni pravočasno vrnil na delo zaradi izjemnih razmer v tuji državi, tega toženec ni dolžan upoštevati in čakati tožnika, da se bo vrnil na delo, zato je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo.
pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti - veljavnost pogodbe o zaposlitvi - obličnost
Nespoštovanje z zakonom predpisane posebne obličnosti kot pogoja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni razlog za stvarno nepristojnost delovnega sodišča za odločitev o denarni terjatvi nastali tožniku v zvezi z delovnim razmerjem.
izredna pravna sredstva - revizija - pravočasnost revizije
Revizija, ki je zadnji dan revizijskega roka oddana na pošto telegramsko po telefonu, je pravočasna, čeprav je bil telegram sodišču dostavljen šele naslednji dan, po izteku roka za revizijo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Delovni invalid III. kat., za katerega je s pravnomočno odločbo ZPIZS ugotovljeno, da svojega dela ni več zmožen opravljati, delodajalec pa ga ne razporedi na drugo ustrezno delo, ni neopravičeno izostal z dela, če v takem primeru ne prihaja na delo.
napake volje - bistvena zmota - zastopanje - prekoračitev pooblastil - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - povzročitev škode - podlage za odgovornost - igre na srečo - fair-play
Tožnica bi morala v tem sporu zatrjevati in dokazati, da sta ji prav toženca z ravnanjem, ki je bilo v nasprotju s pravili igre "fair play", onemogočila vrnitev vplačanega zneska. Tako bi lahko dokazala, da sta toženca prekoračila pooblastilo firme, za katero sta delala, ali da sta sklenila pogodbo, za katero nista imela pooblastila, ali pa da sta tožnici s siceršnjim protipravnim ravnanjem povzročila škodo (87., 88. in 154. člen ZOR). Svoj zahtevek bi lahko nadalje oprla na neopravičeno pridobitev (210. člen ZOR) na strani tožencev ali posojilo tožencema po 557. členu ZOR.
Če je tožeča stranka vstopila v igro "fair play", je vstopila v razmerje s pogodbeno stranko G.. Ugovore zoper dovoljenost in sistem igre "fair play" ter s tem zvezane zahtevke še vedno lahko vloži proti tej pogodbeni stranki. Zgolj dejstvo, da pogodbena stranka vstopa v razmerje s tujo pravno osebo, namreč še ne pomeni ničnosti pravnega posla. Za ničnost tudi ne zadošča dogovor o mednarodni pristojnosti sodišča v državi, kateri nobena od pogodbenih strank ne pripada (v konkretnem primeru Dunaj, 13. člen pravil "fair play"). Samo s tem pogodbena stranka, ki ima prebivališče na območju Republike Slovenije, še ni spravljena v neenakopraven položaj nasproti drugi pogodbeni stranki, ki ima sedež v ZR Nemčiji (za obe je pristojno tuje sodišče).
skupščina d.o.o. - sklepi - tožba za neveljavnost - rok za tožbo - vpis zastopnika v sodni register
Tožba je vložena prepozno, kajti v kolikor vložena tožba predstavlja izpodbojno tožbo po 365. členu Zakona o gospodarskih družbah (kratko ZGD) bi jo bila tožeča stranka morala vložiti v roku 1 meseca potem, ko je bila končana skupščina, katere sklepi se spodbijajo, ker se je tožnik skupščine udeležil, kot to določa prvi odstavek oziroma njegova prva alinea 365. člena ZGD; v kolikor pa tožba predstavlja tožbo za ugotovitev ničnosti sklepov skupščine iz prvega odstavka 362. člena ZGD, pa je prav tako ob vložitvi tožbe že potekel rok 3 mesecev od sprejema sklepov oziroma celo rok 6 mesecev od sprejema sklepov, če bi bili morali biti sklepi objavljeni, pa ne bi bili. Izvajanje revizije, da bi naj imenovanje direktorja v gospodarski družbi bilo brez učinka vse dokler ni vpisan v sodni register, je neutemeljeno.
Vpis zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja, torej mora družba imeti zastopnika že pred vpisom v sodni register. Odločitev družbenikov o imenovanju zastopnika je konstitutivnega značaja.
Kako je med pravdnima strankama prišlo do spora, sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili. Sodišče druge stopnje je še dopolnilo razloge iz prvostopne sodbe ter obrazložilo, kako bi toženec lahko preprečil ravnanje, zaradi katerega trdi, da je moral ukrepati. Na te ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Če pa je tako, ni razlogov za dvom v pravilnost uporabe 162. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Druge pravne podlage, ki bi utemeljevala uporabo 192. člena ZOR, pa toženec ni izkazal. Ob ugotovitvi, da ne gre za samopomoč in tudi ne za silobran, toženec pa kaj drugega ni zatrjeval, do uporabe 192. člena ne more priti.
delniška družba - sklepi skupščine - tožba na neveljavnost - način objave sklica skupščine
Po splošnem določilu prvega odstavka 10. člena ZGD bi bila obvezna objava sklica skupščine v Uradnem listu Republike Slovenije le, če bi zakon ne določal drugače. V sedmi alinei prvega odstavka 184. člena ZGD kot posebni določbi za delniško družbo pa je prepuščeno delničarjem, da v statutu določijo obliko in način objav, pomembnih za družbo oziroma delničarje. Ta posebna določba bi ne bila potrebna, če bi se objave in tako tudi sklic skupščine morali objaviti v uradnem listu, kot to napačno zaključuje tožeča stranka. V statutu tožene delniške družbe pa je v tretjem odstavku 21. člena med drugim določeno, da se o sklicu skupščine 30 dni pred sejo obvestijo vsi delničarji - z alternativo, da se sklic objavi v dnevnem časopisju. Objave sklica skupščine v častniku Delo ni moč šteti kot zakonite objave, ker časopis Delo v statutu tožene stranke ni določen kot glasilo za objavo sklica, kar sicer izrecno zahteva 186. člen ZGD, namreč da se objavijo podatki oziroma sporočila v glasilu, ki ga določi statut družbe. Takšen zaključek je utemeljen, saj v statutu tožena stranka ni objavila, v katerem časopisu se objavi sklic skupščine. Toda glede na ugotovitev o objavi sklica skupščine z osebnim obvestilom družbenikom navedena nezakonitost ne vpliva na odločitev o zadevi.
ZSR člen 29, 29/1, 33, 33/1.SZ člen 46, 61.ZOR člen 210, 226.
pravice in obveznosti najemnika stanovanja - spreminjanje stanovanjskih prostorov - pisno soglasje - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
Za adaptacijska dela v stanovanju, ki jih je opravil poprej imetnik stanovanjske pravice (oziroma zdaj najemnik stanovanja) in za povrnitev stroškov v zvezi z njimi je potrebno uporabiti ustrezne določbe zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84 - ZSR) oziroma zdaj stanovanjski zakon, (Ur. list RS, št.
18/91-I, 21/94 in 23/96 - SZ), ker so te posebne v razmerju do splošnih določb ZOR.
izvedenci - izvedensko delo - založitev stroškov za delo izvedenca
Sodišče prve stopnje je opravičeno opustilo dokaz z DNK odtisom. Za izvedenca je postavilo (tretji odstavek 252. člena ZPP) ustrezno ustanovo v Angliji, toženca pozvalo, naj položi stroške za izvedbo tega dokaza (prvi odstavek 153. člena ZPP), potem pa ta dokaz opustilo, ker jih toženec ni založil (tretji odstavek 153. člena ZPP). Izvedensko delo opravlja izvedenec, ki ga določi sodišče (prvi odstavek 251. člena ZPP) in tako toženca zakon ne pooblašča, da se sam dogovarja z izvedencem za izvedensko delo, kar je v obravnavanem primeru vrhu tega še neizvedljivo, saj je potrebno opraviti preiskave krvi vseh treh udeležencev tega postopka. Vse potrebne informacije je postavljena ustanova iz Anglije poslala sodišču in se nahajajo v spisu. Tudi pritožbeno sodišče je pravilno ravnalo, ker ni ustreglo pritožbeni zahtevi za ponovno sojenje z izvedbo tega dokaza, ker toženec ni izkazal, da iz opravičenih razlogov ni založil potrebnih stroškov (drugi odstavek 353. člena ZPP).