ZPP (1977) člen 77, 354, 354/2, 386. ZDSS člen 68, 68/3, 75, 75/2.
delovno razmerje v državnih organih - sposobnost biti stranka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se je postopka po razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča opr.št. Pdp 213/94-3 na pasivni strani v nasprotju z določbami tretjega odstavka 68. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih in 77. člena ZPP udeleževala stranka, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).
ZDR (1990) člen 103. ZPP (1977) člen 142, 144, 354, 354/2, 354/2-13.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odpoved - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - osebno vročanje
Sodišče druge stopnje v obrazložitvi ni navedlo, na kaj je oprlo ugotovitev, da je tožnik zamudil rok za vložitev predloga in iz česa je sklepalo, da je bil o odpovedi nesporno obveščen najpozneje 9.5.1991. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Utemeljitev odločbe sodišča druge stopnje, da je bil tožnik nesporno obveščen o odpovedi najpozneje navedenega dne, je tudi v nasprotju s prvim odstavkom 221. člena ZPP, ker niso bili izpolnjeni pogoji o tem, da je mogoče navedeno okoliščino šteti za nesporno.
Katere določbe ZPP o vročanju se uporabljajo v postopku pri delodajalcih, izhaja iz 103. člena ZDR. Odločba o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni bila vročena tako, kot določa ZPP v zvezi z osebno vročitvijo (prvi odstavek 142. člena), pa tudi ne tako, kot je določeno za nadomestno vročitev (drugi odstavek 142. člena) in za odklonitev vročitve (144. člen).
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - vročanje pisanj
Pritožba - ugovor mora biti vročen pristojnemu sodišču - organu organizacije oziroma delodajalcu in ni dovolj, da je bila pošiljka oddana na pošto. Potrdilo o oddani pošiljki je sicer dokaz o oddani pošiljki, ki pa še ne pomeni tudi prejema te pošiljke. Vedno je možno dokazovati, da prejemnik pošiljke ni prejel (razlogi pri tem niti niso bistveni) in da zato posledice prejema take pošiljke zanj niso mogle nastopiti.
URS člen 157, 157/2. ZUS člen 9, 9/1, 9/1-1. ZDSS člen 6, 6-7, 47, 47/2. ZPP (1977) člen 23, 23/3.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - upravni spor - pristojnost delovnega sodišča - kolektivni spori - reprezentativnost sindikatov
Po 157. členu Ustave je dovoljen upravni spor le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru pa je to zagotovljeno, saj je sodišče pristojno za vse spore, ki zadevajo reprezentativnost sindikatov in ne le sporov po drugem odstavku 47. člena ZDSS.
negmotna škoda - odškodninska odgovornost - pravična odškodnina
Revizijo tožnika je revizijsko sodišče zavrnilo, ker sta nižji sodišči pri odmeri odškodnine za negmotno škodo pravilno upoštevali vse okoliščine, ki jih je treba upoštevati, če naj bo odškodnina pravična. To so posebnosti škodnega primera in sodna praksa, ki se je oblikovala pri odmeri odškodnine za podobne škode.
prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - brezposelnost - denarno nadomestilo
Ker ZZZPB taksativno našteva razloge, ki preprečujejo možnost priznanja pravice do denarnega nadomestila, soglasje iz 36. d člena ZDR ne more biti razlog za zakonito zavrnitev pravice do denarnega nadomestila.
starostna pokojnina - odmera pravice do starostne pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
Obdobja, ki ga je tožnik prebil v zavarovanju po 11. členu prej veljavnega zakona oziroma 19. členu sedaj veljavnega zakona, tudi po presoji revizijskega sodišča, ni mogoče šteti kot zavarovalno dobo za celoten obseg pravic. Zlasti še ob dejstvu, da zavarovanje za ožji obseg pravic, ki si ga lahko izberejo zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena, pozna tudi sedaj veljavni zakon v 19. členu. Ker je bil tožnik kot kmet zavarovan le za ožji krog pravic, nima pravice, kot sta pravilno presodili obe nižji sodišči, do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, pravice do varstvenega dodatka k pokojnini, pravice do invalidnine za telesno okvaro, pravice do dodatka za pomoč in postrežbo in pravic, ki so sicer zagotovljene delovnim invalidom druge in tretje kategorije (19. člen ZPIZ).
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 5. točko prvega odstavka 71. člena ZPP je podana, če sodeluje v senatu, ki odloča o pravnem sredstvu, sodnik, ki je sodeloval pri izdaji tiste odločbe nižjega sodišča, zoper katero je bilo vloženo omenjeno pravno sredstvo. V senatu sodišča prve stopnje, ki je izdal sodbo, ki je bila predmet preizkusa na drugi stopnji, ni sodelovala nobena od članic pritožbenega senata. Predsednica senata sodišča druge stopnje je dne 13.12.1994 predsedovala prvostopnemu senatu na naroku, ki je bil preložen. Novi narok dne 22.1.1996 je bil opravljen pred spremenjenim senatom, ki je zaradi spoštovanja načela neposrednosti, skladno določilu tretjega odstavka 315. člena ZPP, začel glavno obravnavo znova. Ker v reviziji omenjena sodnica na tej obravnavi - na kateri so se izvedli dokazi in obravnaval uspeh dokazovanja - ni sodelovala, niti ni sodelovala pri izdaji sodbe nižjega sodišča, revizijski očitek zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen.
ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 12, 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja in o vzpostavitve delovnega razmerja. Na podlagi sporazuma med organizacijama bi moral toženec s tožnico skleniti delovno razmerje, vendar tega ni storil, ampak je izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja, čeprav delovno razmerje ni bilo sklenjeno in tožnica ni nastopila dela.
Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo na pritožbo toženca spremenilo, saj delovno razmerje ne more prenehati, če ni bilo sklenjeno. Zahtevo je zavrnilo.
Revizijsko sodišče je reviziji tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo. Toženec se je zavezal, da bo tožnico sprejel v delovno razmerje, vendar je namesto tega izdal izpodbijani sklep. Tožnica je v svojih pravicah izigrana, zato je treba očitno nezakoniti sklep razveljaviti in nato ugotoviti, ali je zahtevek na vzpostavitev delovnega razmerja zakonit.
izredna pravna sredstva - revizija - pravočasnost revizije
Revizija, ki je zadnji dan revizijskega roka oddana na pošto telegramsko po telefonu, je pravočasna, čeprav je bil telegram sodišču dostavljen šele naslednji dan, po izteku roka za revizijo.
pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti - veljavnost pogodbe o zaposlitvi - obličnost
Nespoštovanje z zakonom predpisane posebne obličnosti kot pogoja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni razlog za stvarno nepristojnost delovnega sodišča za odločitev o denarni terjatvi nastali tožniku v zvezi z delovnim razmerjem.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - pisna izjava
Delavcu preneha delovno razmerje, če pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje. Nižji sodišči sta ugotovili, da tožnica ni dala pisne izjave in ji zato iz tega razloga delovno razmerje ni moglo prenehati.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Revizijsko sodišče je tožnikovo revizijo zavrnilo. Tožnik je odšel v Bosno, čeprav je vedel, da so tam vojne razmere in da se morda ne bo mogel pravočasno vrniti na delo k tožencu. Ker se tožnik ni pravočasno vrnil na delo zaradi izjemnih razmer v tuji državi, tega toženec ni dolžan upoštevati in čakati tožnika, da se bo vrnil na delo, zato je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Delovni invalid III. kat., za katerega je s pravnomočno odločbo ZPIZS ugotovljeno, da svojega dela ni več zmožen opravljati, delodajalec pa ga ne razporedi na drugo ustrezno delo, ni neopravičeno izostal z dela, če v takem primeru ne prihaja na delo.
sprememba tožbe - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - začetna in naknadna eventuelna kumulacija tožbenih zahtevkov - premoženjskopravni spor z nedenarnim zahtevkom - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Tožeča stranka se je med pravdo poslužila pravice do spremembe tožbe (1. odstavek 190. člena ZPP) in sicer s tem, da je poleg obstoječega postavila nov tožbeni zahtevek (1. odstavek 191. člena ZPP) ter temu zahtevku določila v razmerju s prvotnim zahtevkom položaj primarnega zahtevka nasproti podrejenemu zahtevku. Pri eventualni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, ki jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni pogoji (2. in 3. odstavek 188. člena ZPP). Povedano velja tako za začetno kakor tudi za naknadno kumulacijo (za slednjo gre v tej zadevi). V takšnih primerih je potrebno dovoljenost revizije (po določbah 382. člena v zvezi s 1. odstavkom 35. člena in z 2. odstavkom 40. člena ZPP, kadar gre za nedenarne zahtevke v premoženjskopravnih sporih) presojati posebej glede vsakega spora - torej posebej glede spora po primarnem zahtevku in posebej glede spora po podrejenem zahtevku.
Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mora skrbnik centru za socialno delo v poročilu prikazati in dokumentirati izdatke za varovanca zaradi zavarovanja zavarovančevih koristi.
Neverodostojno prikazani izdatki za varovanca so zakonita podlaga za omejitev skrbniških pravic skrbnika.
Izognitev vpoklicu za redno služenje vojaškega roka v ZRJ po zakonu o tujcih ne more biti razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz humanitarnih razlogov.
Vrednost spornega predmeta mora tožnik navesti v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP že v tožbi. Če tožnik spremeni tožbeni zahtevek, mora navesti to vrednost tudi za spremenjeni tožbeni zahtevek. Posebej to velja tedaj, ko tožnik sprva uveljavlja denarni zahtevek, kjer ni potrebna posebna označba vrednosti spornega predmeta, ker je ta izražena že s tožbenim zahtevkom samim.
Spremenjeni tožbeni zahtevek ima status samostojne (nove) tožbe (190. člen ZPP).
Kadar je po zakonu o prometnem davku dolžan obračunavati in plačevati akontacije prometnega davka davčni zavezanec, je dolžan spremljati spremembe predpisov, ki se nanašajo na obračunavanje prometnega davka. Zato se ne more sklicevati na to, da je šele kasneje izvedel, da mora prometni davek plačevati po spremenjeni oz. drugi davčni stopnji.
pridobitev z naturalizacijo - vojaška oseba - nevarnost za obrambo države
V državljanstvo z izredno naturalizacijo se lahko sprejme oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz 1., 2., 4., 5., 7. in 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.
Nevarnost za obrambo države je nedoločen pravni pojem in mu vsebino mora dati organ, ki odloča o zadevi. Uredba pa določa le merila kot pomoč pri opredeljevanju tega nedoločnega pravnega pojma.