pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Nagnjenost k izvrševanju istovrstnih kaznivih dejanj je lahko okoliščina, zaradi katere bi sprejem v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za javni red.
V davčnem odmernem postopku je kot prodajo nepremičnine v smislu 1. odstavka 58. člena zakona o dohodnini upoštevati to, kar je predmet prodajne pogodbe. Tudi vprašanje, ali je bil s prodajo predmeta pogodbe dosežen dobiček, je presojati po določbah ZDoh glede na vsebino posamezne pogodbe, ne pa glede na motive, ki so vodili prodajalca pri sklepanju pogodb.
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354.člena ZPP, na katero bi moralo sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP). O pravnoodločilnih dejstvih namreč sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, nekateri razlogi pa so tudi nejasni in med seboj v nasprotju. V sicer obširni obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, kaj so v ponovljenem postopku izpovedale nekatere priče, nato pa je naredilo zaključke, vendar pa brez navedbe dejstev, ki jih je štelo za dokazana in ki naj bi bila podlaga narejenim zaključkom. Kot utemeljeno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, je posest zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice. Za zakonitost posesti je zato potrebno ugotoviti obstoj veljavnega pravnega naslova. Zato ne zadošča za zaključek, da je bila posest zakonita, le prepričanje tožnika, da naj bi njegov oče sporne nepremičnine kupil. Zaradi začetka teka priposestvovalne dobe je potrebno pri zatrjevani zakoniti posesti pridobitev veljavnega pravnega naslova, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in nastop posesti na podlagi takega pravnega naslova, tudi časovno opredeliti.
industrijska lastnina - model in vzorec - varstvo modela - oblika telesa - ničnost pravic in razveljavitev znamke
Materialnopravno podlago za rešitev spora predstavljajo določbe 14., 15. in 87. člena zakona o industrijski lastnini. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje spor pravdnih strank pravilno razrešili po spredaj navedenih določbah zakona o industrijski lastnini, ko sta ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Za sprejet zaključek je bila odločilnega pomena ugotovitev, da domnevna bistvena novost po tožencih zahtevanega varstva modela - kovinske ploščice na dnu košar - že več kot 6 mesecev pred vložitvijo prijave (30.12.1992) ni bila več nova, ker je bila znana javnosti že več kot 6 mesecev pred tem (najpozneje aprila 1992). V skladu s takim zaključkom pa je tudi nadaljnji zaključek sodišč nižjih stopenj, da niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje modela, čim je odpadla bistvena novost prijave, saj bi bili pogoji izpolnjeni le, če bi bili novi vsi zatrjevani elementi oblike. Ob takem stanju sta zato sodišči druge in prve stopnje pravilno ugotovili ničnost spornega modela.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - kriteriji za določitev
V okviru dejanskih ugotovitev sprejeta ocena, da otrok mesečno porabi 43.000,00 SIT (te ugotovitve revizijsko glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ni mogoče izpodbijati), pri čemer statistični podatki te stroške ocenjujejo z zneskom 65.000,00 SIT mesečno, je zato relativizirana. Vendar pa je tudi ob sprejeti oceni o stroških otrokovega preživljanja mogoče zanesljivo utemeljevati boljši tožnikov premoženjski položaj in s tem obrazložiti zvišanje njegovega preživninskega prispevka na 32.000,00 SIT mesečno (prvi odstavek 395. člena ZPP). Dodatni argument je še splošno znana okoliščina o vsakdanjih skrbeh in trudu, ki ga ima z otrokom tisti od staršev, ki mu je dodeljen v oskrbo.
Položaj stranke v denacionalizacijskem postopku, v katerem upravičenec uveljavlja vrnitev nepremičnine, ki služi za opravljanje dejavnosti javne službe (knjižničarstva) v naravi, ima oseba, ki to službo opravlja, kot tudi ustanovitelj te javne službe.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika stvari - lastnik stvari - prepoved reformatio in peius
Tožnik je v ponovljenem postopku spremenil tožbeni zahtevek zoper toženca tako, da ga je razširil še za eno obliko negmotne škode - za duševne bolečine zaradi skaženosti. Za ostale tri oblike negmotne škode (telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti, strah) mu je sodišče prve stopnje v prvem sojenju odmerilo odškodnino v celotnem vtoževanem znesku. Ugotovilo je celo bistveno višjo škodo, kot jo je tožnik zahteval od tožencev, vendar se je pri sojenju moralo držati mej postavljenega tožbenega zahtevka. Tožnik zato pri spremembi tožbe v ponovljenem postopku s povečanjem zahtevka ni bil omejen le do višine valoriziranega zneska odmerjene odškodnine v prvem postopku.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je drugotoženka traktor kupila sama s svojim zaslužkom, in ga dala registrirati na prvotoženca, ker je ta pač imel vozniški izpit. Ker velja kot lastnik motornega vozila tisti, ki je vozilo nabavil zase, ne pa tisti, ki je registriran kot lastnik, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da za povzročeno škodo odgovarja tudi drugotoženka kot lastnica traktorja (174. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
revizija - nedopustnost revizije - sredstva zavarovanja - začasna odredba
Revizijo, ki se nanaša na začasno odredbo, pa je revizijsko sodišče zavrglo. Namreč začasna odredba je eno od sredstev zavarovanja (245. člen zakona o izvršilnem postopku, naprej ZIP). Po določilu 1. člena ZIP navedeni zakon določa pravila tako za prisilno izvršitev sodne odločbe kot za zavarovanje terjatev. Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, pa po določilu 9. člena ZIP ni dovoljena revizija. Ker revizija v izvršilnem postopku ni dovoljena, določila pravdnega postopka pa se glede na 14. člen ZIP uporabljajo tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, kadar v ZIP-u ni drugače določeno, je revizijsko sodišče v skladu z določilom četrtega odstavka 400. člena ZPP ter v zvezi s 392. členom ZPP tožnikovo revizijo zoper sklep o začasni odredbi zavrglo kot nedovoljeno.
ZDRS člen 39. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
Izpodbijano odločbo je sodišče odpravilo, ker temelji na sodbi vojaškega sodišča z dne 20.8.1945 o izgubi državljanstva, ki jo je pristojno okrožno sodišče v obnovljenem kazenskem postopku razveljavilo. Zato bo moral upravni organ v novem postopku pri ugotavljanju državljanstva na podlagi podatkov v upravnih spisih uporabiti določbo 2. odst. 35. čl. Zakona o državljanstvu FLRJ in 3. odst. 63. čl. ZDen.
osebne služnosti - pravica rabe - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil
Pri razlagi spornih določil pogodbe (v obravnavanem primeru je to dedni dogovor) pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov (četudi je pogodbo oziroma dedni dogovor zapisal pravni strokovnjak), temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov (99. člen zakona o obligacijskih razmerjih ZOR).
Po izvedbi obširnega dokaznega postopka in oceni vseh izvedenih dokazov, ki je tožeča stranka z revizijo ne more izpodbiti (3.
odstavek 385. člena ZPP), pa sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da je bil skupen namen podpisnikov dednega dogovora tak, da pripada toženi stranki, kljub njeni preselitvi v novo hišo, na dveh prostorih stare hiše (skladišču in pisarni) osebna služnost rabe, ki ji daje pravico uporabljati stvar, ki je sicer last tožeče stranke (prav. pravilo par. 504 ODZ).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Pravdno sodišče je glede ugotovitve povzročitelja škode in njegove odgovornosti, v skladu s 3. odstavkom 12. člena ZPP, vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo. Iz te pa izhaja, da je bil toženec spoznan za krivega, da je s kovinsko palico udaril tožnico po glavi in ji s tem povzročil zlom lobanje in raztrganino glave oz. hudo telesno poškodbo. Tudi zatrjevana vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka je v pravdnem postopku brez pomena. Le v obnovljenem kazenskem postopku spremenjena obsodilna sodba bi bila upoštevna in sicer kot razlog za obnovo pravdnega postopka (8. točka 421. člena ZPP).
Tako individualne posebnosti obravnavane škode (dolgo bolečinsko obdobje, trajnost glavobolov, poškodba občutljivega dela telesa, hud strah - celo strah za življenje, omejitve v življenjskih aktivnosti zaradi katerih je tožnica prizadeta pri vsakodnevnih opravilih) kot tudi primerjava z odškodninami za enako škodo, izkazujejo primernost dosojene odškodnine.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave - napotitev na pravdo
Če dedič pred koncem zapuščinske obravnave spremeni svojo izjavo o odpovedi dediščini in je med dediči spor o tem, kakšna izjava velja, napoti sodišče stranke na pravdo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarna odškodnine - bratje in sestre
Tožniki in pokojnica so živeli v življenjski skupnosti, ki je bila enaka skupnemu življenju ožjih družinskih članov (prvi odstavek 201. člena ZOR). O teh okolnostih obstoje v sodbah nižjih sodišč potrebne dejanske ugotovitve. Življenjska skupnost bratov in sester je bila torej izenačena z življenjsko skupnostjo ožjih družinskih članov, v katero sicer spadajo zakonec, otroci in starši. Izpodbijana sodba s tem v zvezi ugotavlja, da je smrt, ki je iztrgala eno od članic te skupnosti, povzročila ne le veliko žalost, marveč tudi veliko moralno dezorganizacijo v širšem pomenu. Čim pa je tako, pa je treba višino odškodnine za duševne bolečine bratu in sestrama pokojnice odmeriti v skladu z merili, ki veljajo za prisojo pravične denarne odškodnine ožjim družinskim članom pokojnega. To pravno izhodišče pa je sodišče druge stopnje relativiziralo s starostjo prizadetih, ker se je ob starosti 72 let "pokojnica že bližala naravnemu izteku življenja", tožniki pa so ob njeni smrti bili tudi že stari (65, 79 in 82 let). Navedeno izhodišče s stališča pravne presoje ni v celoti sprejemljivo. Ugotovljena tesna povezanost pokojne s sestrama in bratom je imela zaradi njene smrti posledico ne samo na ekonomskem delovanju njihove družinske skupnosti, temveč tudi - po ugotovitvah sodišča druge stopnje - veliko žalost in moralno dezintegracijo. To pa pomeni, da je bilo sicer uravnoteženo življenje članov skupnosti tudi na čustvenem področju porušeno.
Določbe ZOR, ki se nanašajo na skrite napake, je mogoče uporabiti le tedaj, kadar je obstoj skrite napake ugotovljen. V obravnavanem primeru pa je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljeno, da na kupljenem vozilu takih skritih napak, kot jih je zatrjeval tožnik (napake na motorju, ki naj bi bile posledice karambola), sploh ni in da tožnik kupljeno vozilo že štiri leta povsem nemoteno uporablja. Ob nedokazanem obstoju skritih napak na vozilu sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno odločili, da tožnik neutemeljeno zahteva znižanje cene.
ZOR člen 10, 901, 919. SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA člen 20.
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote
Tožnikov zahtevek, da mora toženka skleniti z njim kasko zavarovanje za nazaj, nima podlage ne v zavarovalni pogodbi, katere veljavnost je prenehala 4.5.1994, ne v spredaj navedenih splošnih pogojih toženke in ne v določbah zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, člen 10, ki uzakonja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, 901. člen in dr.). Drugi del (sicer enotno postavljenega) zahtevka pa ni določen, kot je pravilno ocenilo sodišče druge stopnje. Po določilu prvega odstavka 186. člena ZPP mora tožba med drugimi sestavinami obsegati določen zahtevek. Pri tem je mišljen procesualni zahtevek, ki ga poda tožnik v obliki tožbenega predloga. Ta - zahtevek - pa ni določen (določljiv), kadar tožnik predlaga zgolj, da se tožena stranka obsodi na plačilo škode, katere pa po višini ne opredeli z ničemer (ne v zahtevku in ne v razlogih tožbe). Tožba je zato v takih primerih pomanjkljiva v procesnopravnem pogledu. Ker pa sta v tem postopku sodišči nižjih stopenj meritorno odločili tudi glede pomanjkljivega dela tožbe (v okviru enotno postavljenega zahtevka), je bila lahko predmet revizijskega preizkusa le materialnopravna pravilnost pobijane sodbe. Ta pa je pravilna tudi po presoji revizijskega sodišča, ker postavljeni zahtevek nima opore v materialnem pravu.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Nova listina bi pomenila nov dokaz, na podlagi katerega želi tožeča stranka doseči ugotovitev drugačnega dejanskega stanja. To pa na revizijski stopnji ni mogoče (3. odst. 385. čl. ZPP).
Določitev zamudnih obresti od zapadlih preživninskih obrokov zato ne pomeni dvakratne valorizacije, kakor zmotno meni revizija. Zamuda pri izpolnitvi obveznosti, tudi iz naslova občasnih terjatev, ima za posledico obveznost plačila zamudnih obresti (277. člen ZOR).
Niti za odškodnino za pretrpljene telesne bolečine, niti za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, opredelitev poškodbe kot lahke sama zase ne pove dovolj. Za odločitev o teh dveh odškodninskih postavkah je bistvena intenzivnost in trajanje telesnih oz. duševnih bolečin.