kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - zatajitev finančnih obveznosti - velika premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje
Plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma plačilo in obračuni prispevkov od plač, ki jih je potrebno obračunati in izplačati vsak mesec, predstavljajo periodične obveznosti in je kaznivo dejanje dokončano vsakokrat, ko storilec z aktivnim ravnanjem ali opustitvijo preslepi davčni organ o svoji davčni obveznosti.
Po storitvi kaznivega dejanja je začela veljati spremenjena določba 249. člena KZ-1B, ki v prvem odstavku predpisuje kot objektivni pogoj kaznivosti izognitev obveznostim, ki pomenijo veliko premoženjsko korist, vendar pa v konkretnem primeru velika premoženjska korist v nobenem mesecu ni bila dosežena. Zato nobeno od ravnanj obsojenca ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti.
SPZ člen 133, 178, 179, 206, 209. ZPP člen 311. OZ člen 417, 739. ZPlaSS člen 13.
ločitvena pravica - zastavna pravica na denarnih prilivih - zastava terjatev na transakcijskem računu - cesija - odstop terjatev - razpolagalna sposobnost - bodoče terjatve - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - tožbeni zahtevek - konkretiziranost tožbenega zahtevka
Prilivi na transakcijskem računu tvorijo dobroimetje, ki ima značilnosti bančnega denarnega depozita, ta pa ima značilnost nepristne hrambe. Deponent (imetnik bančnega računa) ima denarno terjatev, s katero od banke zahteva izplačilo enake količine denarja. Zato je dobroimetje na transakcijskem računu stanje (višine) denarne terjatve imetnika transakcijskega računa do banke na podlagi bančnega denarnega depozita v dobro imetnikovega transakcijskega računa.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodočih terjatev, vendar taka anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Toženka je z začetkom stečajnega postopka izgubila razpolagalno sposobnost na prilivih, ki so po začetku stečajnega postopka prispeli na njen transakcijski račun.
Tožbeni zahtevek ne dosega standarda konkretiziranosti, saj iz njega ne izhaja, katere terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka nad toženko in predstavljajo predmet zavarovanja, torej tisto ločeno premoženje, iz katerega se lahko zastavni upnik prednostno poplača. Sodišče sme naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP), iz tožbenega zahtevka pa ni mogoče razbrati, katere so te terjatve. Da bi zadostile standardu konkretiziranosti, bi morale biti terjatve v tožbenem zahtevku konkretno opredeljene (z zneski, dolžniki, datumom zapadlosti itd.).
Tožena stranka je dopuščeni reviziji priložila le sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, zato jo je Vrhovno sodišče kot nepopolno zavrglo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, upravna stvar oziroma ali je sodišče splošne pristojnosti stvarno pristojno za odločanje o zahtevku, da sodišče toženi stranki naloži, da skladno s sklenjeno pogodbo od tožeče stranke prevzame in odvaža odpadno mešano embalažo v deležu, kot ga je za toženo stranko za leto 2013 določilo pristojno ministrstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002637
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 490. SPZ člen 64.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - vrnitev kupnine - pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali v primeru sklenitve prodajne pogodbe v zvezi s komisijsko pogodbo, če je kupec seznanjen z obstojem komisijske pogodbe in posel organizira kupec, za pravne napake stvari odgovarja komisionar kot prodajalec ali odgovarja komitent?
- Kakšne trditve mora podati stranka, da se lahko uporabi 64. člen SPZ?
- Kakšno je razmerje med določbo 64. člena SPZ in 490. člena OZ?
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so trditve tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 24. 9. 2009 izpolnjevale pogoje za zahtevek v smislu 180. člena ZPP.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera zaradi neizročitve menice tožeče stranke tožena stranka upravičeno zadržala 10% pogodbene vrednosti gradbenih del? in
- ali je zadržana denarna sredstva za čas odprave napak treba prijaviti v stečajno maso stečajnega dolžnika kot bodočo pogojno terjatev iz naslova jamčevanja za napake?
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko pogodbi zvesti upnik v primeru odstopa od pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, zaradi katerega nastane položaj neizpolnitve pogodbe v ožjem smislu, od dolžnika zahteva plačilo pogodbene kazni.
hišni pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Zakon samo primeroma našteva nekatere objektivne in subjektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče izkustveno sklepati, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, ponovil kaznivo dejanje. Ne zahteva torej, da bi morale biti podane vse navedene okoliščine (kumulativno), mora pa biti vselej podana vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina.
- ali za obstoj razlikovalnega učinka tridimenzionalne znamke skladno z določbo b) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1 zadošča že minimalni razlikovalni učinek;
- ali je lahko tridimenzionalni znak znamke tudi proizvod sam po sebi, ali pa je proizvod samo po sebi lahko le predmet modela.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - požig
Požig je sicer kaznivo dejanje iz skupine kaznivih dejanj zoper premoženje, vendar pa zadošča za izpolnitev vseh elementov kaznivega dejanja že dejstvo, da je storilec požgal tujo hišo ali drugo stavbo, ne glede na njeno vrednost.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu - predrznost in brezobzirnost
Obsojenec je vozil predrzno in brezobzirno, ker je kljub močni alkoholiziranosti vozil na prekratki varnostni razdalji. Iz presoje predrzne oziroma brezobzirne vožnje ni mogoče izpustiti okoliščine, da je obsojeni vozil pod močnim vplivom alkohola, zgolj zato, ker ta okoliščina sama po sebi že ustreza izvršitvenemu načinu iz 1. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Nasprotno, pri presoji predrzne oziroma brezobzirne vožnje je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz opisa dejanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Vložnik v zahtevi ni izkazal nasprotja med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov o izpovedbah prič, zato zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker naj bi bile izpovedbe prič napačno povzete, ni podana.
Revizija se dopusti glede naslednjih pravnih vprašanj:
a. Ali je drugostopenjsko sodišče s svojo odločitvijo kršilo pravila glede definicije skrbnosti dobrega strokovnjaka?
b. Ali gre obravnavani primer ravnanja zavarovanca toženke oziroma njegove opustitve čiščenja mokrih tal šteti za dovolj skrbno ravnanje dobrega strokovnjaka?
c. Ali je v primerih, kot je predmetni, mogoče in pravilno v celoti izključiti odgovornost toženke oziroma njenega zavarovanca?
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo
Celovitost obsojenčevih ravnanj kaže, da je bil njegov prispevek k izvršitvi ropa odločilen, saj je preostalim sostorilcem s prevozom omogočil priti na bencinski servis, kjer se je rop izvršil, jim z izročitvijo orožja sploh omogočil, da so dejanje izvršili na predviden način ter jim z vnaprejšnjo zagotovitvijo prevoza po izvršenem ropu s kraja dejanja nudil možnost pobega in s tem uspešnega zaključka načrtovanega dejanja z dokončno prilastitvijo in razdelitvijo izplena, zato je izpodbijana sodba pravilno opredelila vlogo obsojenca kot sostorilca pri obravnavanem kaznivem dejanju ropa.
zahteva za varstvo zakonitosti - avtorsko pravo - prosta uporaba avtorskega dela - vsebinske omejitve avtorske pravice - preizkus naprav - zahteva za varstvo zakonitosti
Glavni namen 57. člena ZASP je preizkus delovanja naprav. Zato je za prosto uporabo bistveno, da se varovane vsebine (npr. glasba) ne priobčujejo javnosti zaradi uživanja njih samih, ampak samo zaradi preizkušanja naprav, pri čemer je trajanje omejeno na tolikšen obseg, kot je potreben za preizkus delovanja.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor - odreditev pripora – begosumnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni utemeljeno pričakovanje, da bo obtožnica tuje države sestavljena po pravilih slovenskega kazenskega postopka, zato je treba presojati zahtevi za izročitev priloženi obtožnico in zapriseženo izjavo, v kateri so navedeni dokazi, ki podpirajo obtožbene očitke, kot celoto.