PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS4002648
ZIL-1 člen 44, 119, 120. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 1, 15, 110.
dopuščena revizija - blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - - znamka Skupnosti (CTM) - varstvo znamke Skupnosti (CTM) - tožba za izbris znamke in prepoved uporabe znaka - Nicejska klasifikacija - resna in dejanska uporaba znamke - podobnost znaka in proizvoda
Znamka Skupnosti je enotnega – skupnostnega značaja. Na celotnem območju Skupnosti ima enak učinek, zato se ne more registrirati ali biti predmet odločitve, ki razveljavlja pravice imetnika, razen za celotno območje Unije (drugi odstavek 1. člena Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009).
Sodišče druge stopnje je napačno interpretiralo Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009, s tem, ko je odreklo varstvo znamki Skupnosti, samo zato, ker je bilo ugotovljeno, da se nikoli ni uporabljala na ozemlju Republike Slovenije. Potrebno je namreč pritrditi revizijskim navedbam tožnice, da neuporaba znamke Skupnosti v eni državi članici EU ne more biti razlog za razveljavitev znamke Skupnosti. Velja celo nasprotno; da se uporaba znamke Skupnosti šteje za zadostno, četudi se ne uporablja v vseh državah članicah EU.
Za presojo podobnosti blaga potrebno upoštevati blago, ki ga ščiti blagovna znamka (blago za katerega „je registrirana“ znamka), ne pa izdelkov, ki se dejansko prodajajo pod to znamko.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002638
ZOZP člen 7, 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 274, 274/2.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis
ZOZP v 18. členu tožeči stranki izrecno podeljuje aktivno stvarno legitimacijo za zahtevke zoper odgovornostno zavarovalnico. Vendar pa je njihov obseg ožji v primerjavi z ZPIZ-1. Zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico so namreč omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le povrnitev stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov ter sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti pa tožeča stranka ni upravičena, saj ji zakon te pravice ne daje.
Tožeča stranka kljub (zatrjevanemu) malomarnemu ravnanju od direktnega povzročitelja prometne nesreče ne more zahtevati povrnitve nadomestila za primer invalidnosti. Njegova odgovornost je namreč predmet avtomobilskega zavarovanja; odgovornost zavarovalnice pa je limitirana na tisto vrsto škode, ki jo določa 18. člen ZOZP.
Drugače pa je v primerih, ko ima odgovornostna zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Ti primeri so taksativno našteti v 7. členu ZOZP. Čeprav tudi v teh primerih tožeča stranka od odgovornostne zavarovalnice ne more uspešno zahtevati povrnitve nadomestila za invalidnost, ki ga izplačuje svojemu zavarovancu, pa ima pravico, da na podlagi prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala, od direktnega povzročitelja nezgode.
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ni imela vseh potrebnih dovoljenj oz. pridobljene koncesije, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da tožeča stranka ni imela pravice izkopavati lapor. Posledično tožena stranka s prepovedjo izkopa v zatrjevano pravico ni mogla poseči, zato protipravnost njenega ravnanja ni podana, s tem pa tudi ne njena odškodninska odgovornost.
hišni pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Zakon samo primeroma našteva nekatere objektivne in subjektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče izkustveno sklepati, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, ponovil kaznivo dejanje. Ne zahteva torej, da bi morale biti podane vse navedene okoliščine (kumulativno), mora pa biti vselej podana vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina.
- ali za obstoj razlikovalnega učinka tridimenzionalne znamke skladno z določbo b) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1 zadošča že minimalni razlikovalni učinek;
- ali je lahko tridimenzionalni znak znamke tudi proizvod sam po sebi, ali pa je proizvod samo po sebi lahko le predmet modela.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera zaradi neizročitve menice tožeče stranke tožena stranka upravičeno zadržala 10% pogodbene vrednosti gradbenih del? in
- ali je zadržana denarna sredstva za čas odprave napak treba prijaviti v stečajno maso stečajnega dolžnika kot bodočo pogojno terjatev iz naslova jamčevanja za napake?
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko pogodbi zvesti upnik v primeru odstopa od pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, zaradi katerega nastane položaj neizpolnitve pogodbe v ožjem smislu, od dolžnika zahteva plačilo pogodbene kazni.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so trditve tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 24. 9. 2009 izpolnjevale pogoje za zahtevek v smislu 180. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002637
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 490. SPZ člen 64.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - vrnitev kupnine - pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali v primeru sklenitve prodajne pogodbe v zvezi s komisijsko pogodbo, če je kupec seznanjen z obstojem komisijske pogodbe in posel organizira kupec, za pravne napake stvari odgovarja komisionar kot prodajalec ali odgovarja komitent?
- Kakšne trditve mora podati stranka, da se lahko uporabi 64. člen SPZ?
- Kakšno je razmerje med določbo 64. člena SPZ in 490. člena OZ?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, upravna stvar oziroma ali je sodišče splošne pristojnosti stvarno pristojno za odločanje o zahtevku, da sodišče toženi stranki naloži, da skladno s sklenjeno pogodbo od tožeče stranke prevzame in odvaža odpadno mešano embalažo v deležu, kot ga je za toženo stranko za leto 2013 določilo pristojno ministrstvo.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu - predrznost in brezobzirnost
Obsojenec je vozil predrzno in brezobzirno, ker je kljub močni alkoholiziranosti vozil na prekratki varnostni razdalji. Iz presoje predrzne oziroma brezobzirne vožnje ni mogoče izpustiti okoliščine, da je obsojeni vozil pod močnim vplivom alkohola, zgolj zato, ker ta okoliščina sama po sebi že ustreza izvršitvenemu načinu iz 1. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Nasprotno, pri presoji predrzne oziroma brezobzirne vožnje je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz opisa dejanja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - požig
Požig je sicer kaznivo dejanje iz skupine kaznivih dejanj zoper premoženje, vendar pa zadošča za izpolnitev vseh elementov kaznivega dejanja že dejstvo, da je storilec požgal tujo hišo ali drugo stavbo, ne glede na njeno vrednost.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Vložnik v zahtevi ni izkazal nasprotja med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov o izpovedbah prič, zato zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker naj bi bile izpovedbe prič napačno povzete, ni podana.
Revizija se dopusti glede naslednjih pravnih vprašanj:
a. Ali je drugostopenjsko sodišče s svojo odločitvijo kršilo pravila glede definicije skrbnosti dobrega strokovnjaka?
b. Ali gre obravnavani primer ravnanja zavarovanca toženke oziroma njegove opustitve čiščenja mokrih tal šteti za dovolj skrbno ravnanje dobrega strokovnjaka?
c. Ali je v primerih, kot je predmetni, mogoče in pravilno v celoti izključiti odgovornost toženke oziroma njenega zavarovanca?
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo
Celovitost obsojenčevih ravnanj kaže, da je bil njegov prispevek k izvršitvi ropa odločilen, saj je preostalim sostorilcem s prevozom omogočil priti na bencinski servis, kjer se je rop izvršil, jim z izročitvijo orožja sploh omogočil, da so dejanje izvršili na predviden način ter jim z vnaprejšnjo zagotovitvijo prevoza po izvršenem ropu s kraja dejanja nudil možnost pobega in s tem uspešnega zaključka načrtovanega dejanja z dokončno prilastitvijo in razdelitvijo izplena, zato je izpodbijana sodba pravilno opredelila vlogo obsojenca kot sostorilca pri obravnavanem kaznivem dejanju ropa.
zahteva za varstvo zakonitosti - avtorsko pravo - prosta uporaba avtorskega dela - vsebinske omejitve avtorske pravice - preizkus naprav - zahteva za varstvo zakonitosti
Glavni namen 57. člena ZASP je preizkus delovanja naprav. Zato je za prosto uporabo bistveno, da se varovane vsebine (npr. glasba) ne priobčujejo javnosti zaradi uživanja njih samih, ampak samo zaradi preizkušanja naprav, pri čemer je trajanje omejeno na tolikšen obseg, kot je potreben za preizkus delovanja.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor - odreditev pripora – begosumnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni utemeljeno pričakovanje, da bo obtožnica tuje države sestavljena po pravilih slovenskega kazenskega postopka, zato je treba presojati zahtevi za izročitev priloženi obtožnico in zapriseženo izjavo, v kateri so navedeni dokazi, ki podpirajo obtožbene očitke, kot celoto.