ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017307
EKČP člen 6. URS člen 23, 23/1, 26, 26/1. OZ člen 148. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 372. ZIZ člen 11, 11/1, 11/2, 40, 40/5. ZZK-1 člen 135, 135/3. ZS člen 13a, 13a/1, 13a/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - izdaja sklepa o izvršbi - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni postopek - odsvojitev nepremičnine v času teka izvršilnega postopka - izvršba na nepremičnino - dopolnitev predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - pridobitev hipoteke z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Država je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodišču. Država je tudi v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi sodišča lahko uresničevala zahteve iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) oziroma prvega odstavka 23. člena URS. Določba 26. člena URS na najsplošnejši način zajema vse oblike protipravnega ravnanja države, s katerim država povzroči škodo posamezniku, in je s tega vidika lex generalis. Zato mednje sodita tako odgovornost države za opustitve, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo, kot tudi odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007288
ZKP člen 102, 102/3, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 395, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 38, 38/2, 240, 240/1, 240/2. URS člen 25, 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi - odločilna dejstva - protispisnost – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - izčrpanje pravnih sredstev – pravica do pritožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – pomoč - čas storitve kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kljub temu, da se ugotovljeno nasprotje med razlogi nanaša na dejstva, ki glede na opis kaznivega dejanja v izreku ne vplivajo na sam obstoj kaznivega dejanja (pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu je pri kaznivem dejanju po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1 predpisana alternativno), pa gre še vedno za nasprotje med razlogi sodbe glede zakonskega znaka kaznivega dejanja, torej glede odločilnega dejstva.
Glede na to, da bi bilo mogoče protipravno premoženjsko korist, ki naj bi si jo pridobil obsojeni A. K., ugotoviti le z vrednotenjem družbe M. d.o.o., je bila obsojencu z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, ki se je očitala obsojencu, kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.
ZPP člen 367, 367/3, 371, 371/2. OZ člen 2, 3, 51, 51/1, 126, 240, 247, 250.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - pogodbena kazen - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine - soglasje prodajalca k adaptaciji stanovanja - zamuda z izpolnitvijo - razlog za zamudo z izpolnitvijo - razlaga pogodbe
Upoštevajoč dejanski ugotovitvi, da zamude z izročitvijo stanovanja niso povzročile spremembe, ki so bile opravljene na željo tožnikov, in da je šlo pri podpisu zaprosila za soglasje za dogovor med tožnikoma (kupcema) in izvajalcem sprememb na stanovanju (ne pa prodajalcem) o spremembi roka izročitve stanovanja, napotujeta na sklep, da je položaj enak, kot da tožnika (kupca) sploh ne bi naročila sprememb v stanovanju. Za odločitev je pomembno le, kaj sta se pravdni stranki glede roka izročitve stanovanja dogovorili v prodajni pogodbi. Ker je bilo ugotovljeno, da je toženec tožnikoma stanovanje izročil šele 29. 4. 2005, skrajni rok za izročitev pa je bil 15. 3. 2005, je zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je toženec dolžan tožnikoma plačati pogodbeno kazen, materialnopravno pravilen.
Ni moč pritrditi zagovornikom, da pri osumljencu ni podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, saj je osumljenec državljan tuje države, kjer ima tudi stalno prebivališče in družino, čez Slovenijo pa je zgolj potoval, sodišče pa je ugotovilo tudi, da se pogosto giblje izven meja svoje matične države. Glede na navedene okoliščine je sodišče razumno presodilo, da je nevarnost pobega večja od negotovosti, ki bi se ji osumljenec s pobegom izpostavil.
Če bi šlo za linearni izračun zavarovalnine, navedba dveh zavarovalnih vsot ne bi bila potrebna oziroma smiselna in bi zadoščala določitev enotne zavarovalne vsote, od katere bi se nato odmeril odstotek ugotovljene invalidnosti.
ZDavP-2 člen 68, 68/5. ZG člen 17, 17/2, 54. ZUP člen 198, 198/2. ZPP člen 243.
davki - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - izvedenec gozdarske stroke - rok za izdajo odločbe - zastaranje - Zavod za gozdove Slovenije - vrsta davka - pogoji za cenitev
V obravnavani zadevi gre za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Revident, ki ima status kmeta, med postopkom ni dokazal, da je šlo v vseh primerih prodaje lesa za les, ki je izviral iz gozdov, katerih lastnik je, in da torej pri sredstvih, ki jih je prejel, ne gre za dohodke, od katerih se davek (razen preko katastrskega dohodka) ne plača in jih kot takšnih ni mogoče upoštevati (kot vira sredstev) pri izračunu davčne osnove.
Ugovor, da je bilo revidentu s tem, ko v postopku ni bil imenovan neodvisni izvedenec, onemogočeno dokazovanje, po mnenju Vrhovnega sodišča ni utemeljen. Količina dejansko posekanega lesa se namreč ni ugotavljala le z odločbami ZGS (ki res kažejo le na to, koliko lesa je revident posekal v skladu z dovoljenjem in ne tega, koliko ga je dejansko posekal), ampak je bil dokazni postopek v večji meri dopolnjen z mnenji strokovnjakov, ki jih je predložil revident, ogledi ZGS, odgovori na poizvedbe, poizvedbami pri kupcih in z drugimi dokazi.
Pri odločanju o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti je sodišče dolžno pretehtati, ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi (neogibnost pripora), ter ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017238
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - uporaba tujega prava - avstrijsko pravo - lex loci actus - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
okoljevarstveno soglasje - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni natančno in konkretno opredeljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident sicer zatrjuje, da mu bodo nastale hude posledice, vendar z ničemer ne izkaže, zakaj bi bile te posledice zanj zelo hude (v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Njegove navedbe so zgolj pavšalne, zatrjevane „neuporabnosti“ svojih nepremičnin ni konkretiziral niti za takšna zatrjevanja ni predloži nobenih dokazov.
Tožnik lahko, tudi po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, vse do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 184. člena ZPP). Logična posledica tega procesnega pravila je, da lahko tožnik ob spremembi tožbe tudi navaja nova dejstva s katerimi spremenjeno tožbo utemeljuje. Z razlago, da tožeča stranka lahko spremenjeno tožbo utemeljuje z novimi dejstvi le, če je bila tožba spremenjena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, bi dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave izgubila smisel.
V obravnavanem primeru ni šlo za informativne dokaze, katerih izvedba bi šele podala trditve glede spornih vlaganj, temveč je izvedba dokazov omogočila konkretizacijo dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017275
ZPP člen 108, 180, 184, 436, 437. ZIZ člen 62, 62/2. ZOR člen 10, 20, 266, 997, 1002, 1002/4, 1004, 1004/3.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - tožba - nepopolna tožba - sprememba tožbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka - prva pripravljalna vloga - obveznosti poroka - pozitivni pogodbeni interes
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik (sedaj tožnik) navede dejansko podlago toženčeve obveznosti, tvori tožbo. Navedbe tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge v fazi postopka, ko je le-ta prešel v pravdo, tako ne pomenijo spremembe tožbe, temveč so njen sestavni del.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodnika
Trditve tožnika, da so sodnice z Okrajnega sodišča v Domžalah podale krivo ovadbo zoper njega, lahko utemeljujejo le razloge za izločitev posameznega sodnika; ostajajo torej v sferi dvoma o subjektivni nepristranskosti predsednice in sodnic stvarno in krajevno pristojnega sodišča, kar pa je lahko le razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP. Iste trditve hkrati ne morejo predstavljati še „drugega tehtnega razloga“ v smislu delegacije pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017292
ZPP člen 337, 339, 339/2-14, 362, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 619.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o delu - plačilo pogodbene cene - pasivna legitimacija - prenos pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.
dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - priloga - izvod odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obstoj sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta predlog za dopustitev revizije vložila sama in nista izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, je treba njun predlog zavreči.
Tožnika predlogu nista priložila sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s predlogom izpodbijata; nasprotno, iz njunega predloga je mogoče razbrati, da sta predlog za dopustitev revizije naperila zoper sodbo sodišča prve stopnje, čeprav gre za izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje drugačen oziroma nižji, kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje, med drugim tudi iz razloga smotrnosti. Ni nujno, da se pritožbeno sodišče vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, prav tako ni potrebno, da ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazložitve sodišče druge stopnje zadosti tudi, če iz razlogov sodbe izhaja, da se je s pritožbenimi ugovori seznanilo oziroma jih ni prezrlo.
ZDDV-1 člen 33, 33/3-2, 82, 82/1-6, 82/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora - davek na dodano vrednost - opis na računu - ustreznost opisa na računu - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcije
Opis transakcije na računu mora omogočiti preverjanje pravilnosti zneska davka, ki je naveden na računu. Omogočiti mora nadzor nad tem, ali je od davčne osnove (določitev te je v dispoziciji strank) obračunan davek na način in v višini, ki ga določa zakon. ZDDV-1 namreč določa različne davčne posledice glede na vrsto transakcije, zato mora iz opisa na računu izhajati, za kakšno vrsto transakcije gre.
Opisi na računih, ki so sporni v obravnavnem primeru, niso preprečevali nadzora nad pravilnostjo obračunanega zneska davka, saj med strankama ni spora o tem, da je iz opisov mogoče določiti, kakšno davčno posledico (vrsto obdavčitve in višino davčne stopnje) določa ZDDV-1 za tovrstne transakcije. Zaključek, da opisi neustrezno navajajo podatek o količini in vrsti dobave, ki je določen kot obvezen podatek v 6. točki prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, zato po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen.
Materialno pravo je bilo glede navedenega zmotno uporabljeno, posledično pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugih predpisanih pogojev za odbitek vstopnega DDV, zato bo to moralo storiti v novem sojenju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007318
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 7. KZ člen 149.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje
Črtanje kaznivega ravnanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne pomeni dekriminacije takšnega ravnanja, saj je grdo ravnanje ostalo ena od izvršitvenih oblik drugih kaznivih dejanj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Ni podan videz pristranskosti pristojnega pritožbenega sodišča, saj je sklep predsednika sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev določene višje sodnice prestal pritožbeni preizkus Vrhovnega sodišča, očitki o napačnem odločanju v izvršilnem postopku pa se lahko obravnavajo le v okviru ustreznih pravnih sredstev, ne pa v okviru postopka smotrne delegacije.