DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006249
ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. URS člen 3a.
ukrepi za uravnoteženje javnih financ – začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča – diskriminacija - starost
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je na podlagi 3. a člena Ustave RS sledilo zahtevi, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo EU pri izvrševanju svojih pristojnosti uporabljati v
skladu s pravno ureditvijo EU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po taki presoji in ob tem, da revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.
dovoljenost revizije - socialni spor - pravice iz socialnega varstva - štipendija za nadarjene - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pridobitev Zoisove štipendije ni pravica do in iz socialnega zavarovanja in socialnega varstva, saj ni povezana z vključitvijo v socialna zavarovanja in ne gre za storitev ali ukrep, ki je namenjen preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva (definicija pravic iz socialnega varstva).
Utemeljene so revizijske navedbe, da tožena stranka in stranski intervenient nista niti zatrjevala niti dokazovala tožnikove nepazljivosti v zvezi z njegovim prelaganjem plošč (in s tem soprispevek k nastanku škode). Tožniku tudi ob ugotovitvah sodišč, da se je pri delu zelo mudilo, da je delo na enak način opravljal pred nesrečo že več kot mesec dni, da so bile plošče težke, velike, prašne, mastne, zaradi ležajev tudi nerodne ter da je ravnal na ustaljen način - kot povprečno skrben delavec, ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode. Še manj zato, ker sta sodišči istočasno presodili, da tožena stranka dela ni organizirala pravilno - tako da bi plošče nosila dva delavca, ne le en sam, tožnik pa je bil pri delu povprečno skrben.
ZSReg člen 7, 8. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZGD-1 člen 79, 98, 98/4, 106.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti
Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika. V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1).
Tožnik ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
Naš pravdni postopek ne pozna t. i. dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokazi. Stranke lahko vsa pomembna dejstva dokazujejo s katerimikoli dokazi.
Ne glede na navedeno pa sodišče v pravdnem postopku, torej tudi v delovnem sporu, praviloma ne sme uporabiti dokazov, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar pa v obravnavani zadevi ni šlo za tak dokaz. Po presoji revizijskega sodišča je za to presojo odločilno predvsem dejstvo, da je bil tožnik seznanjen s postopkom pregleda rok in razlogi zanj ter da je vanj tudi privolil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Očitano ravnanje tožnice kot varuha otrok je bilo nemoralno in nedopustno. In kot je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, to dejstvo ob ugotovljenem načinu kršitev nedvomno kaže na to, da med strankama ni več mogoče pričakovati vzpostavitve potrebnega zaupanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca - diskriminacija - obrnjeno dokazno breme
Upadanje prodaje in nedoseganje načrtovanih rezultatov sta utemeljena ekonomska razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Kadar mora delodajalec izmed več izvajalcev na enakem delovnem mestu
izbrati enega, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija. Kateri kriterij je to in da ni diskriminatoren, mora delodajalec dokazati, če delavec zatrjuje diskriminacijo. Ob trditvi, da ga je tožena
stranka izmed več izvajalcev izbrala in mu odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je v sporu o zakonitosti predhodne odpovedi pred sodiščem uspel, je bila tožena stranka glede na dokazno breme iz šestega odstavka 6. člena ZDR dolžna dokazati, da ta okoliščina ni bila razlog za izbiro oziroma izbiro upravičiti na drugih kriterijih.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Ker niso obstajali elementi delovnega razmerja, ni mogoče domnevati, da delovno razmerje obstaja in se je delo tožnika smelo opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (4., 11. in 16. člen ZDR).
SOCIALNO ZAVAROVANJE – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006258
ZDSS-1 člen 7, 31. ZPP člen 367, 377.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – spor o plačevanju prispevkov - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - vrednost spornega predmeta
Spor o plačilu prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma o odpisu plačila teh prispevkov ni niti spor o pravici do obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti spor o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Glede na dejstvo, da je obtoženec že prestal pretežni del kazni, ki jo je potrdilo pritožbeno sodišče, preden je preizkušalo obstoj pripornih razlogov, ni več podana tista sorazmernost med posegom v obtoženčevo svobodo na eni strani ter težo obravnavanega kaznivega dejanja in nevarnostjo ponavljanja na drugi, ki jo je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti potrebno presojati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - sodni zaostanki - sojenje v razumnem roku
Zakonodajna možnost 105. a člena ZS je usmerjena v zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku, ki je ustavno varovana kategorija. Že na zakonodaji ravni je bilo torej opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po siceršnjih pravilih na drugi strani v korist prve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožnikova žena sodnica pristojnega sodišča bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in nepristranskosti sojenja tega sodišča.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 76. ZPP člen 112, 112/2, 112/8.
prepozna tožba - napačen naslov sodišča - pomota odvetnika - ni očitna pomota
Če pooblaščenec (odvetnik) tožnika pošlje tožbo na napačen naslov sodišča, v pravnem pouku pa je bil naveden pravi naslov, ne gre za odvetnikovo očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. ZIZ člen 65, 65/3.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - nova stvar - solastnina - ugotovitev solastniških deležev zakoncev - nedopustnost izvršbe - sklep izvršilnega sodišča o napotitvi na pravdo - ugovor tretjega - trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). N
avedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.
ZKP člen 204a, 361, 361/1, 371, 371/2, 394, 394/4. URS člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor – odreditev pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - enako varstvo pravic - načelo kontradiktornosti - predlog za odreditev pripora – odgovor na predlog
O predlogu za odreditev pripora je sodišče odločilo, ne da bi omogočilo obdolžencu in zagovorniku, da se s predlogom seznanita in se o njem izjavita, s tem pa je kršilo obdolženčevo pravico do sodelovanja v postopku. Obdolženec mora imeti v postopku možnost, da se seznani z vsakim procesnim gradivom, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča, ter možnost, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev.
ZUS-1 člen 21, 83, 83/2-2. ZBPP člen 11, 11/2, 24.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizije - pomembno pravno vprašanje - istočasno vloženo pravno sredstvo in prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - stroški sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - zaslišanje - kršitev ustavnih pravic - namen brezplačne pravne pomoči
Ker po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, revidentu tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo mogoče priznati brezplačne pravne pomoči za odvetniške storitve, ki so bile opravljene na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007287
ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5, 499, 499/1. KZ-1 člen 74, 74/1.
narok za izrek kazenske sankcije - odmera kazni - postopek za odvzem premoženjske koristi – kršitev kazenskega zakona – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Na predobravnavnem naroku je državna tožilka za primer, da bo obsojenec krivdo priznal, predlagala izrek pogojne obsodbe z določno kaznijo šest mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Pritožbeno sodišče, ki je pritožbenemu očitku zagovornice pritrdilo in odločbo o kazenski sankciji spremenilo tako, da predhodne pogojne obsodbe ni upoštevalo, bi zato obsojencu moralo določiti preizkusno dobo v trajanju enega leta.
ZUS-1 člen 1, 64, 64/3, 64/4, 89, 102. ZVO-1F člen 87.
okoljevarstveno dovoljenje - revizija stranke z interesom - pravni interes za revizijo - odprava odločbe upravnega organa prve stopnje - vrnitev v ponovni postopek - sklicevanje na sodbo SEU - obstoječa naprava
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba upravnega organa prve stopnje in zadeva vrnjena temu organu v ponovni postopek, ni dovoljena.