SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006251
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP je revidentov predlog prepozen, saj je bil vložen po izteku 3-letnega objektivnega roka za obnovo postopka, ki teče od dokončnosti citirane odločbe tožene stranke. Zato je bil njegov predlog pravilno zavržen v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripadnik slovenske vojske - negativna ocena
Za zakonitost odpovedi po določbi druge alineje prvega odstavka 94. člena ZObr sta bistveni dve dejanski ugotovitvi: da je imel pripadnik Slovenske vojske negativno službeno oceno in da jo je imel dvakrat zaporedoma. Ti dve dejstvi sta bili v sodnem postopku nedvomno ugotovljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006269
ZPP člen 319. ZObr člen 100a. ZSPJS člen 3, 3/2.
res iudicata – pravnomočno razsojena stvar - plača - dodatki
Izrek sodbe na podlagi pripoznave v zadevi Pd 4/2011 glede spremembe odločbe tožene stranke z dne 26. 9. 2011 je pomenil pravnomočno priznano pravno podlago za tožnikovo pravico do plačila 20 % dodatka tudi za čas od 1. do 25. septembra 2012. Ker o izplačilu denarnega zneska na tej podlagi za navedeno obdobje v zadevi Pd 4/2011 ni bilo odločeno, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da tožnik pravice od plačila spornega dodatka za čas od 1. do 25. septembra 2012 ni imel.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – kolektivna pogodba - sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi
Po ugotovitvah sodišča je tožnik pogodbo o zaposlitvi, ki se je sklicevala na podredno uporabo določb „branžne kolektivne pogodbe“, v letu 2000 sklenil pri prejšnjem delodajalcu družbi S. 2., d.o.o., od katere je v mesecu novembru 2010 bil tožnik prevzet na delo k toženi stranki na podlagi spremembe delodajalca, to je na podlagi določb 73. člena ZDR. Tudi, če bi delodajalca prenosnika ob podpisu tožnikove pogodbe o zaposlitvi zavezovala določena kolektivna pogodba, tožena stranka kot delodajalec prevzemnik po poteku enega leta od prehoda tožnika na podlagi drugega odstavka 73. člena ZDR ni bila dolžna tožniku zagotavljati pravic in obveznosti po taki kolektivni pogodbi.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006289
URS člen 3a. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. ZPP člen 374, 377, 384, 384/2. ZDSS člen 31, 31/2.
Revizija uveljavlja predvsem nestrinjanje z obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča. Od Vrhovnega sodišča pričakuje odločitev, ki bo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča oziroma predlaga, naj je Vrhovno sodišče ne upošteva.
Tožničini zahtevi ni mogoče slediti. Ustavno sodišče je v zvezi s tem opravilo presojo in ugotovilo obstoj dopustnih ciljev, ki jih je zasledoval ZUJF, in ki niso v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive in sodno prakso SEU. Pri tem je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po tretjem odstavku 1. člena ZUstS so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Ker niso obstajali elementi delovnega razmerja, ni mogoče domnevati, da delovno razmerje obstaja in se je delo tožnika smelo opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (4., 11. in 16. člen ZDR).
SOCIALNO ZAVAROVANJE – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006258
ZDSS-1 člen 7, 31. ZPP člen 367, 377.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – spor o plačevanju prispevkov - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - vrednost spornega predmeta
Spor o plačilu prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma o odpisu plačila teh prispevkov ni niti spor o pravici do obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti spor o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Očitano ravnanje tožnice kot varuha otrok je bilo nemoralno in nedopustno. In kot je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, to dejstvo ob ugotovljenem načinu kršitev nedvomno kaže na to, da med strankama ni več mogoče pričakovati vzpostavitve potrebnega zaupanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca - diskriminacija - obrnjeno dokazno breme
Upadanje prodaje in nedoseganje načrtovanih rezultatov sta utemeljena ekonomska razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Kadar mora delodajalec izmed več izvajalcev na enakem delovnem mestu
izbrati enega, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija. Kateri kriterij je to in da ni diskriminatoren, mora delodajalec dokazati, če delavec zatrjuje diskriminacijo. Ob trditvi, da ga je tožena
stranka izmed več izvajalcev izbrala in mu odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je v sporu o zakonitosti predhodne odpovedi pred sodiščem uspel, je bila tožena stranka glede na dokazno breme iz šestega odstavka 6. člena ZDR dolžna dokazati, da ta okoliščina ni bila razlog za izbiro oziroma izbiro upravičiti na drugih kriterijih.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Glede na dejstvo, da je obtoženec že prestal pretežni del kazni, ki jo je potrdilo pritožbeno sodišče, preden je preizkušalo obstoj pripornih razlogov, ni več podana tista sorazmernost med posegom v obtoženčevo svobodo na eni strani ter težo obravnavanega kaznivega dejanja in nevarnostjo ponavljanja na drugi, ki jo je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti potrebno presojati.
Tožnik lahko, tudi po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, vse do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 184. člena ZPP). Logična posledica tega procesnega pravila je, da lahko tožnik ob spremembi tožbe tudi navaja nova dejstva s katerimi spremenjeno tožbo utemeljuje. Z razlago, da tožeča stranka lahko spremenjeno tožbo utemeljuje z novimi dejstvi le, če je bila tožba spremenjena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, bi dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave izgubila smisel.
V obravnavanem primeru ni šlo za informativne dokaze, katerih izvedba bi šele podala trditve glede spornih vlaganj, temveč je izvedba dokazov omogočila konkretizacijo dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017292
ZPP člen 337, 339, 339/2-14, 362, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 619.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o delu - plačilo pogodbene cene - pasivna legitimacija - prenos pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.
dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - priloga - izvod odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obstoj sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta predlog za dopustitev revizije vložila sama in nista izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, je treba njun predlog zavreči.
Tožnika predlogu nista priložila sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s predlogom izpodbijata; nasprotno, iz njunega predloga je mogoče razbrati, da sta predlog za dopustitev revizije naperila zoper sodbo sodišča prve stopnje, čeprav gre za izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje drugačen oziroma nižji, kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje, med drugim tudi iz razloga smotrnosti. Ni nujno, da se pritožbeno sodišče vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, prav tako ni potrebno, da ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazložitve sodišče druge stopnje zadosti tudi, če iz razlogov sodbe izhaja, da se je s pritožbenimi ugovori seznanilo oziroma jih ni prezrlo.
ZDDV-1 člen 33, 33/3-2, 82, 82/1-6, 82/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora - davek na dodano vrednost - opis na računu - ustreznost opisa na računu - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcije
Opis transakcije na računu mora omogočiti preverjanje pravilnosti zneska davka, ki je naveden na računu. Omogočiti mora nadzor nad tem, ali je od davčne osnove (določitev te je v dispoziciji strank) obračunan davek na način in v višini, ki ga določa zakon. ZDDV-1 namreč določa različne davčne posledice glede na vrsto transakcije, zato mora iz opisa na računu izhajati, za kakšno vrsto transakcije gre.
Opisi na računih, ki so sporni v obravnavnem primeru, niso preprečevali nadzora nad pravilnostjo obračunanega zneska davka, saj med strankama ni spora o tem, da je iz opisov mogoče določiti, kakšno davčno posledico (vrsto obdavčitve in višino davčne stopnje) določa ZDDV-1 za tovrstne transakcije. Zaključek, da opisi neustrezno navajajo podatek o količini in vrsti dobave, ki je določen kot obvezen podatek v 6. točki prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, zato po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen.
Materialno pravo je bilo glede navedenega zmotno uporabljeno, posledično pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugih predpisanih pogojev za odbitek vstopnega DDV, zato bo to moralo storiti v novem sojenju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007318
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 7. KZ člen 149.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje
Črtanje kaznivega ravnanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne pomeni dekriminacije takšnega ravnanja, saj je grdo ravnanje ostalo ena od izvršitvenih oblik drugih kaznivih dejanj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Ni podan videz pristranskosti pristojnega pritožbenega sodišča, saj je sklep predsednika sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev določene višje sodnice prestal pritožbeni preizkus Vrhovnega sodišča, očitki o napačnem odločanju v izvršilnem postopku pa se lahko obravnavajo le v okviru ustreznih pravnih sredstev, ne pa v okviru postopka smotrne delegacije.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da se revident tudi za leto 2007 šteje za rezidenta Slovenije, je nesporno že pred izdajo odmerne odločbe postala pravnomočna. Sodišče prve stopnje je tako pravilno navedlo, da je bil davčni organ ob odmeri dohodnine na tako odločbo v skladu s tretjim odstavkom 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku vezan, saj ta odločitev pomeni samostojno pravno celoto, ki pri odmeri dohodnine predstavlja (že rešeno) predhodno vprašanje.
okoljevarstveno soglasje - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni natančno in konkretno opredeljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident sicer zatrjuje, da mu bodo nastale hude posledice, vendar z ničemer ne izkaže, zakaj bi bile te posledice zanj zelo hude (v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Njegove navedbe so zgolj pavšalne, zatrjevane „neuporabnosti“ svojih nepremičnin ni konkretiziral niti za takšna zatrjevanja ni predloži nobenih dokazov.