Ker pogodbeni stranki aneksa k Pogodbi, v katerem bi dogovorili drugačen rok izročitve stanovanja, nista sklenili, je zmotno prepričanje revidenta, da ga je lahko nadomestilo zaprosilo za soglasje (ki je v svojem tekstu vseboval tudi spremembo roka za izročitev stanovanja), katerega je bil končni kupec v skladu s Pogodbo dolžan pridobiti in ki je bil tožnici s strani izvajalca del v podpis ponujen šele na dan izročitve stanovanja, čeprav je tožnica zanj zaprosila že pred tem.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (Uredba Dublin III) člen 28, 28/2, 28/3. URS člen 19, 19/2. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 77.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - znatna nevarnost, da bi oseba pobegnila - sorazmernost ukrepa - možnost uporabe manj prisilnih ukrepov - ugotavljanje istovetnosti - begosumnost - odvzem osebne svobode - test sorazmernosti
Ne glede na to, da sta pa po presoji Vrhovnega sodišča ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera podana oba razloga, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku omejila gibanje oziroma ga je pridržala, pa Vrhovno sodišče meni, da je tožnikova pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na izvrševanje izrečenega ukrepa tožene stranke na prostore Centra za tujce oziroma na način izvrševanja tega ukrepa v tem centru.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007382
ZP-1 člen 171. ZKP člen 427. ZPrCP člen 8, 8/2.
odgovornost lastnika vozila - identiteta storilca - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovnemu sodišču se je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vzbudil precejšen dvom o resničnosti odločilnega dejstva, ugotovljenega v izpodbijani sodbi - ali je kršitelj odgovorna oseba pravne osebe, kar je pogoj za pravilno uporabo določbe drugega odstavka 8. člena ZprCP.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - standard natančnosti in konkretnosti - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker revidentka vprašanja ni zastavila natančno in konkretno, temveč je postavila zgolj splošno vprašanje brez natančno in konkretno navedenega spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in brez navedbe okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, ni izkazala izpopolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pavšalne navedbe o slabem premoženjskem stanju, ki niso izkazane in zatrjevanja v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v postopkih, v katerih je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017344
OZ člen 647. ZIZ člen 12, 98, 267, 270, 277. SPZ člen 6, 136, 137, 164.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - zastavna pravica podjemnika - prenehanje zastavne pravice - začasna odredba - izročitev stvari na podlagi začasne odredbe
Zmotno je tožničino stališče, da je toženka z izročitvijo zastavljene stvari na podlagi (regulacijske) začasne odredbe, ki je ni izpodbijala, izgubila svojo zastavno pravico. Omenjena začasna odredba temelji le na verjetnosti (270. člen ZIZ), da toženkina posest oziroma zastavna pravica ni utemeljena (in da zato verjetno obstaja terjatev tožnice za vrnitev stvari). Na tovrstnih okoliščinah temelječa ureditev medsebojnih razmerij pravdnih strank je poleg tega lahko le začasna (267. in 277. člen ZIZ) in ne zmore nadomestiti dokončne odločitve o tožbenem zahtevku. Časovna veljavnost začasne odredbe je bila v konkretnem primeru omejena do pravnomočne odločitve o (identičnem) tožbenem zahtevku, ki mu je toženka ves čas nasprotovala. O njeni prostovoljni in dokončni prepustitvi posesti stvari, ki bi povzročila prenehanje zastavne pravice na njej (647. člen OZ), tako ni mogoče govoriti.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zastaranje
Stališče, da določba drugega odstavka 72. člena ZDen kot specialni predpis v razmerju do obligacijskih in stvarnopravnih določb predstavlja samostojno podlago utemeljenosti zahtevkov za odškodnino zaradi nemožnosti uporabe za čas od začetka veljavnosti ZDen do vrnitve premoženja v naravi, je Vrhovno sodišče prvič sprejelo v sodbi II Ips 587/94 z dne 9. 12. 1994. Stališče je bilo nato potrjeno s sklepom II Ips 218/97 z dne 1. 7. 1998 in nadaljnjo prakso, prestalo pa je tudi upravnosodno presojo v odločbi Ustavnega sodišča U-I-22/99 z dne 2. 12. 1999.
ZKP člen 201, 201/1-1. Evropska konvencija o izročitvi člen 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor
Sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, je po vseh svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva in je ni mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo.
SPZ člen 47, 47/1, 47/3, 47/4, 89, 89/3. ZNP člen 144.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja čez mejo - odškodnina za odvzem nepremičnine - odmera odškodnine - primerna odškodnina
Primerna odškodnina iz tretjega in četrtega odstavka 47. člena SPZ je pravni standard, katerega vsebino v vsakem primeru posebej ugotavlja in napolnjuje sodišče ter pri tem upošteva merila, ki se postopoma oblikujejo v sodni praksi. Ker gre pri določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo in določitvi odškodnine za odvzeto zemljišče za nov institut, o katerem še ni sodne prakse, je mogoče ustrezno upoštevati sodno prakso o merilih za odmero primerne odškodnine pri podobnih institutih, na primer pri ustanovitvi nujne poti in odmeri primernega nadomestila.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - poslovni prostor - najem poslovnega prostora - povrnitev vlaganj
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča v obrazložitvi pravnomočne sodbe o neupoštevnosti določb 190. člena OZ za odločitev v konkretni zadevi.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku
Okoliščina, da je kakšno dejstvo (dokaz) za stranko nov, za utemeljenost predloga za obnovo postopka iz razloga 10. točke 394. člena ZPP sama po sebi še ne zadostuje; stranka mora izkazati tudi, da v prejšnjem postopku glede tega dejstva (dokaza) ni ravnala (procesno) neskrbno.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi člen 13, 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor – odreditev pripora - begosumnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V 16. členu Pogodbe o izročitvi med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je posebej določeno, da se po prejemu prošnje za izročitev zoper zahtevano osebo ob izpolnjenih formalnih pogojih za izročitev nemudoma odredi pripor, razen če izročitve ni mogoče dovoliti, neobstoj razloga za izročitev pa bo zahtevana oseba lahko uveljavljala v postopku za izdajo sklepa o tem, da so pogoji za izročitev izpolnjeni oziroma da se prošnja za izročitev zavrne.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017378
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 64. ZGJS člen 76.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - izvršba sklepa o motenju posesti - izvršilni naslov - sklep o motenju posesti - ugovor tretjega
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi sklepa o motenju posesti tretji uspešno ugovarja, da ima lastninsko pravico na predmetu izvršbe.
Zatrjevane neznosne razmere v tej zadevi niso razvezni razlog, ker skupno življenje v pogodbi ni bilo dogovorjeno.
Toženca delno ne izpolnjujeta pogodbenih obveznosti, ker jima to onemogoča tožnica. Njeno nezaupanje glede bodočega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ob konkretno ugotovljenih okoliščinah ni utemeljeno.
tožba na izvedbo meliorizacije - povrnitev škode - odškodnina - država kot stranka v postopku - sodna pristojnost - civilnopravni spor - pravica do sodnega varstva
V trditveni podlagi tožbe so navedeni vsi kumulativno zahtevani elementi za odškodninsko odgovornost, toženka-država pa v sporu ne nastopa s pozicije oblasti, pač pa kot nosilka civilne pravice. Zato je treba spor opredeliti kot civilnopraven, ki spada v sodno pristojnost.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - metode ugotavljanja koristi - trditveno breme - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker gre za dokazni predlog toženca, ki je predlagan v smeri dokazovanja stroškov, ki bi zmanjševali toženčevo obveznost, torej v smeri višine nadomestila, ki ga tožnica kot katastrski dohodek dokazuje z listinami, je v tem primeru z njim mogoče ugotavljati, tudi samo višino nadomestila po tej metodi. Ni pa mogoče s tem dokaznim sredstvom ugotavljati dejstev, ki jih nobena od strank ni pravočasno zatrjevala. To v danem primeru velja tako za dejstva, ki utemeljujejo dobiček, ki bi ga tožnica dosegla, če bi s premoženjem sama gospodarila, kakor za dejstva, s katerimi toženec utemeljuje nadomestilo v obliki zakupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017539
OZ člen 275. Sodni red člen 163, 163/3.
pravica do zakonitega sodnika - zahtevek delodajalca - odškodnina za škodo, nastalo delavcu - subrogacija po zakonu - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka od tožencev zahteva povrnitev zneska, ki ga je po pravnomočni sodbi plačala policistu kot odškodnino za škodo, ki jo je utrpel pri delu. Okoliščina, da toženca o postopku nista bila obveščena, pomeni, da imata zoper povračilni zahtevek tožeče stranke vse ugovore, kot bi jih imela, če bi ju tožil oškodovanec v odškodninski pravdi. Kljub temu pa ta spor ni odškodninski, zato je tudi trditveno in dokazno breme tožeče stranke drugačno, razlika pa je tudi v tem, da sodišče ne odmerja odškodnine oškodovancu, temveč presoja utemeljenost izplačila odškodnine, in sicer pri višini presoja primernost izplačane odškodnine oškodovancu glede na obseg škode, ki jo je utrpel.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Pravilen je tako zaključek pritožbenega sodišča, da med sklepom zapuščinskega sodišča z dne 21. 10. 2005 in vtoževano škodo ni vzročne zveze, saj se zapuščinski postopek 21. 10. 2005, kljub pripisu „sklep izide pisno“, ni končal in ni imel nobenih negativnih posledic za tožnika, ki je nato v njegovem nadaljevanju sodeloval.