ZP-1 člen 156, 156-1. ZPPreb člen 3, 3-6, 3-9, 24, 24-3.
kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška – prijava začasnega prebivališča – stanodajalec - nastanitveni objekt
V opisu dejanskega stanja bi morala biti zakonska znaka, da je storilka stanodajalka in da gre za nastanitveni objekt, konkretizirana z okoliščinami, ki bi utemeljevale zaključek, da je 1) storilka fizična oseba, ki proti plačilu sprejema goste na prenočišče oziroma počitek in se po predpisih o gostinstvu šteje za sobodajalca ali v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi začasno nastanitev ter da 2) gre za prostor, namenjen nastanitvi posameznikov (samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele, socialnovarstveni zavodi in drugi objekti, namenjeni skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje).
ZP-1 člen 15, 59, 59/3, 155, 155/1-8. URS člen 22, 25.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - pojem odgovorne osebe - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
V obravnavani zadevi je eno od odločilnih dejstev, da je bil storilec v času izvršitve prekrška pri pravni osebi pooblaščen za opravljanje poslov. To dejstvo je storilec v zahtevi za sodno varstvo izpodbijal in dokazoval z zgodovinskim izpisom iz sodnega registra, smiselno pa je tudi predlagal, da si sodišče pridobi aktualni izpis iz sodnega registra. Iz izpodbijane sodbe ni razvidno, da bi se sodišče sploh seznanilo z dokazom, ki ga je storilec priložil zahtevi za sodno varstvo, in z njegovim dokaznim predlogom, posledično se sodišče do teh dokazov, ki sta materialno pravno relevantna, storilec pa je izkazal tudi verjetnost, da bo z njima uspel, tudi ni opredelilo.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – meje sankcioniranja prekrškov
Za prekršek po
5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP je
predpisana globa
1.000,00 EUR in stranska sankcija 9 kazenskih točk v cestnem prometu. Sodišče, ki je kršitelju za ta prekršek določilo globo 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je torej
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - navajanje novih dejstev
Odločbo prekrškovnega organa je mogoče izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer se smejo v zahtevi navajati nova dejstva in predlagati novi dokazi le, če vlagatelj zahteve izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v hitrem postopku.
Iz opisov dejanskega stanja v plačilnem nalogu in izpodbijani sodbi niso razvidni zakonski znaki očitanega prekrška, saj ni razvidna nobena od posebnih lastnosti, ki bi jih moral imeti storilec, da bi kot fizična oseba lahko odgovarjal za očitani prekršek.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodišče je obsojencu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave, saj je v delu, ki je za storilca prekrška obremenilen upoštevalo tudi podatke kazenskega spisa, čeprav tega dokaza v prekrškovnem postopku sploh ni izvedlo, hkrati pa je zavrnilo dokazni predlog za vpogled v isti kazenski spis v delu, v katerem bi bil po mnenju storilčeve obrambe zanj razbremenilen.
Sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ni napravilo pravnega zaključka o krivdni obliki, s katero je ravnal storilec prekrška, niti ni navedlo odločilnih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je storilec pri storitvi prekrška ravnal naklepno ali pa je prekršek storil iz malomarnosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi
Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločilo, da se mora storilec v dvanajstih mesecih udeležiti programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, nasprotno temu pa je v II. točki izreka istega sklepa odločilo, da se mora storilec navedenega usposabljanja udeležiti v šestih mesecih, torej v časovnem obdobju, ki je za polovico krajše.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - drugačna organizacija dela
Tožena stranka je formalno (s spremembo ustreznega splošnega akta) in tudi dejansko ukinila delovno mest svetovalca poslovodstva. Pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana vsem štirim delavcem, ki so zasedali to delovno mesto in ne samo tožniku. Razlog je bil drugačna organizacija in način dela novega generalnega direktorja
Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti.
Sodišče druge stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabilo, in revizijski razlogi niso utemeljeni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejavnost delodajalca - izguba naročnika
Ni sprejemljiva razlaga tožnice, da izguba enega naročnika ne more predstavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka opravlja eno in isto dejavnost na območju celotne Slovenije in ima tudi delavce zaposlene na delovnih mestih čistilca po celi Sloveniji. Vendar to ne more pomeniti, da gre za zlorabo, če tožena stranka ob izgubi naročnika v N., istočasno zaposli delavca drugje na območju Slovenije.
ZPP člen 394, 394-9. ZPIZ-1 člen 101, 101/1. ZZRZI člen 40, 40/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - obnova postopka - sprememba odločb ZPIZ - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odklonitev podpisa
Ker se je prvotna sodba opirala na odločbo drugega organa (organov ZPIZ), ta pa je bila pravnomočno odpravljena (pravilno: spremenjena), sta bili sodišči v obnovljenem postopku dolžni upoštevati tako spremenjeno odločbo.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006260
ZUJF člen 246. ZJU člen 5, 5/1. ZUstS člen 1, 1/3. ZDR člen 114. URS člen 3a.
ukrepi za uravnoteženje javnih financ – začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča – diskriminacija – starost
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je na podlagi 3. a člena Ustave RS sledilo zahtevi, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo EU pri izvrševanju svojih pristojnosti uporabljati v skladu s pravno ureditvijo EU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Nižji sodišči s tem, ko sta pri odločanju upoštevali odločbo Ustavnega sodišča, nista ravnali zmotno in očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Po tretjem odstavku prvega člena ZUstS so odločbe Ustavnega sodišča obvezne: tako v primeru, če je ugotovljena neustavnost posameznega zakona, kot v primeru, če je ugotovljeno, da posamezna določba zakona ni protiustavna.
Utemeljitev diskriminacije javnih uslužbencev s primerjavo zaposlenih v zasebnem sektorju ni primerna. Posebnosti delovnih razmerij javnih uslužbencev so že zakonsko predvidene in posebej urejene v ZJU.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - rok za odpoved
Ob opredelitvi trpinčenja, ko gre za ponavljajoča se neugodna oziroma graje vredna ravnanja oziroma graje vreden odnos do delavcev, je očitno, da gre za taka negativna ravnanja v daljšem časovnem obdobju, torej v nekem smislu za nadaljevana ravnanja, ki šele ob večkratni storitvi oziroma trajnejšem neustreznem vedenju pomenijo trpinčenje. Zato je sodišče utemeljeno presodilo, da v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na podlagi trpinčenja na delovnem mestu rok za odpoved (tako objektivni kot subjektivni) ne teče od vsakega ravnanja posebej, temveč eventualno šele od prenehanja teh ravnanj.
Tožnica je kot vodja relativno samostojne dislocirane poslovalnice pri vodenju le-te in v kontaktih s podrejenimi delavci nastopala v imenu delodajalca, to je tožene stranke. Zato so v teh kontaktih tudi zanjo veljale določbe ZDR o dolžnosti varovanja in spoštovanja osebnosti podrejenih delavk in upoštevanju ter zaščiti njihove zasebnosti ter določbe o zagotavljanju takšnega delovnega okolja, da podrejene delavke ne bi bile izpostavljene nadlegovanju ali trpinčenju.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. Pooblaščenec tožeče stranke je reviziji sicer priložil pooblastilo, iz katerega pa ni razviden datum njegove izdaje, zato ni mogoče ugotoviti, ali je pooblastilo novo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - datum prenehanja delovnega razmerja - kasnejša odjava iz zavarovanja
Sindikat je nasprotoval izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ta pa je zahtevala zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi ter nato v sodnem postopku uveljavljala nezakonitost izredne odpovedi in predlagala izdajo začasne odredbe. V takšnem primeru se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (85. člen ZDR), kar pomeni do pravnomočne odločitve sodišča o tem. Jasno je tudi, da lahko posledice takšne odločitve za stranki nastopijo šele po tem, ko se seznanita s takšno odločbo.
pokojninsko zavarovanje - lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - status zavarovanca - vključitev v obvezno zavarovanje - samozaposlene osebe
Samozaposlene osebe, vključene v obvezno zavarovanje po ZPIZ-1 so tisti samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic in poleg tega ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. V kolikor nista izpolnjena oba pogoja skupaj, se šteje, da oseba ni samozaposlena oseba v smislu ZPIZ-1, zaradi česar tudi ni vključena v obvezno zavarovanje po tem zakonu.
Zgoraj navedenega pa ne smemo enačiti z ureditvijo iz prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1. Določba 8. člena ZPIZ-1 in določba prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1 namreč urejata dve različni situaciji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - zloraba bolniškega staleža - odpotovanje iz kraja bivanja – odobritev zdravnika - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Odpovedni razlog je podan, če delavec odpotuje iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije, zato tožena stranka, preden je ugotovila, ali je tožnica tako odobritev imela (zdravnikovo pojasnilo), za odpovedni razlog sploh ni mogla izvedeti.
Odpovedni razlog je podan že, če delavec med začasno odsotnostjo z dela zaradi bolezni odpotuje iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije, ne glede na to, ali je to vplivalo na potek zdravljenja.
Pridobitev razčlenitvenega računa za službeni telefon, ki ga je zahtevala celo tožnica sama, in ki je bil sestavljen tako, da klicane številke niso bile vidne v celoti niti niso bile razkrite klicane ali kličoče osebe, ne predstavlja posega v zasebnost.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - obvestilo strankam o seji
Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo (obsodilno) sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe očitanih kaznivih dejanj. Ker pa v obrazložitvi sodbe jasnih razlogov za takšno svojo odločitev ni navedlo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo skladno s sedmim odstavkom 364. člena ZKP, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja – načelo neposrednosti - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Sodišče druge stopnje je prekršilo načelo neposrednosti in nedopustno poseglo v ustavno pravico do poštenega sojenja s tem, ko je, ne da bi na pritožbeni obravnavi samo zaslišalo že imenovane obremenilne oziroma razbremenilne priče, sprejelo drugačno oceno o njihovi verodostojnosti kot sodišče prve stopnje, ki je te iste priče na glavni obravnavi zaslišalo.
Če prosilec ne ravna v skladu s prisilnimi predpisi po ZMZ, se ne more uspešno sklicevati na določbe Procesne direktive ali Listine EU o temeljnih pravicah glede učinkovitega sodnega varstva.