ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370 370/2. OZ člen 131, 149, 150.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - protispisnost - dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Vijačenje in sestavljanje že postavljenih opažnih sten ni nevarno delo (delo s povečano nevarnostjo) glede na 149. in 150. člen OZ, zato objektivna odškodninska odgovornost toženkinega zavarovanca za tožnikovo škodo ni podana. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem upoštevaje izrecno prepoved plezanja po opažnih stenah in tožnikovo zavedanje te prepovedi ter ugotovitev, da bi tožnik lahko in moral za dostop do sodelavca uporabiti ustrezen prehod skozi prostore objekta, pa je pravilen tudi zaključek obeh sodišč, da toženkin zavarovanec ni ravnal protipravno (nedopustno), zato ni podana njegova krivdna odgovornost po 131. členu OZ.
ZOR člen 103, 103/1, 107, 107/2, 461, 461/2, 759, 759/1, 761. ZPP člen 7, 212, 216, 216/1.
pogodba o naročilu - poplačilo prevzemnika posla - delež prisojenega zneska kot cena pogodbe - neveljavnost pogodbe - ničnost - konvalidacija - pogoji za konvalidacijo - teorija realizacije - trditvena podlaga - odločanje po prostem preudarku
Konvalidacija ne pride v poštev takrat, ko je treba izpolnitev ene od strani v dvostranski pogodbi šele uveljaviti.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju dejstev, na katerih je temeljilo svoj
prosti preudarek, imelo podlago v tožnikovih navedbah. Res je, da so trditve in dokazi skopi oziroma da tožnik ni navedel vseh dejstev in predložil vseh dokazov, ki bi še lahko utemeljevali njegov zahtevek po višini. Vendar je bistveno, da bi bilo glede na okoliščine primera ugotavljanje natančnega zneska nagrade nemogoče oziroma neekonomično. Zato je sodišče prve stopnje v okviru tistih dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval in dokazoval, nagrado utemeljeno določilo ob uporabi 216. člena ZPP. Niso namreč odločilna samo tista dejstva, ki pripeljejo do zavrnitve zahtevka ali do njegove ugoditve (ali do ugotovitve, da je utemeljen ravno znesek, postavljen v tožbenem zahtevku), ampak tudi tista dejstva, ki pripeljejo do delne zavrnitve ali delne ugoditve zahtevku.
ZD člen 177. ZPP člen 24, 24/1, 25, 2572. ZS člen 114, 114/3. ZUODNO člen 8-53.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin. Omenjeni zakon je bil sicer razveljavljen z ZUODNO, ki pa katastrskih občin ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten. V skladu z 53. točko 8. člena Zakona o območjih občin katastrska občina Zgornje Grušovje, kjer je imela zapustnica ob smrti stalno prebivališče, spada v območje občine Slovenske Bistrice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017237
ZDMV člen 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost države za delo davčnega organa - davek na motorna vozila - rok za odmero davka - molk organa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja pomena pravnomočnosti odmere davka na motorna vozila, niso podani.
SZ-1 člen 17, 30, 48, 50, 71, 72, 75, 76, 77, 79, 80, 81, 82. SPZ člen 112, 113, 114, 118. SZ člen 146. OZ člen 70, 271, 275, 346, 347, 349, 355/1-5, 355/1-6, 395, 404, 434. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 20, 21a.
dopuščena revizija - etažna lastnina - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - vpis v register - solidarna odgovornost članov skupnosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - obveznosti etažnega lastnika - terjatev skupnosti etažnih lastnikov - zastaranje - zastaralni rok - terjatev upravnika večstanovanjske stavbe
Terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče enako obravnavati kot terjatev upravnika, saj se v bistvenem razlikujeta. Presoja sodišč, da terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče subsumirati pod 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ, je pravilna.
V obravnavani zadevi je pokojna M. M. s premoženjem razpolagala z izročilno pogodbo še za časa življenja, zaradi česar premoženja, ki naj bi sestavljalo njeno zapuščino, ni bilo. Pokojna mati pravdnih strank je pogodbo sklenila le s toženko, ker pa tožnica kot sodedinja z izročitvijo navedenih nepremičnin ni soglašala oziroma pri tem ni sodelovala, so se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, štele kot darilo toženi stranki. Glede na navedeno sta sodišči nižjih stopenj odločili pravilno, da predmetna tožba ni t. i. dediščinska tožba ter pravilno uporabili določbo 41. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), v skladu s katero imajo nujni dediči pravico zahtevati vrnil daril v roku treh let od zapustnikove smrti.
Ugotovilo je, da je prišlo z vložitvijo tožničine pravočasne vloge v zapuščinskem postopku z dne 3. 2. 2000 do pretrganja zastaranja ter pravilno, da je zastaralni rok po pretrganju znova začel teči najkasneje z dnem 27. 9. 2000, ko je odločba zapuščinskega sodišča postala pravnomočna. Ker je bila tožba v predmetni zadevi vložena 31. 8. 2010, je tožničin zahtevek na vrnitev daril zastaral.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršitelj v kraju stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstva, da je toženec izvršitelj s sedežem na območju krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati kot pojem drugega tehtnega razloga.
Kljub temu, da bi tožnik oziroma njegov pooblaščenec ob skrbnosti dobrega strokovnjaka lahko postavil pravilen tožbeni zahtevek, bi moralo sodišče vsebinsko presojati tudi napačne tožbene zahtevke, ki so bili postavljeni pred navedeno odločitvijo
z dne 11. 11. 2010
, ki je spremenila dotedanjo večinsko sodno prakso (še sploh ob odsotnosti ugovora o nesklepčnosti). V nasprotnem primeru tožniku, ki se je znašel v vmesnem obdobju, ne bi bila zagotovljena pravna varnost (2. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS). Zaradi poteka zastaralnega roka pa tudi ne pravica do sodnega varstva (23. člen URS) in pravica do dedovanja (33. člen URS).
ZPP člen 254, 254/3, 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - pravna narava tožbenega zahtevka - odškodnina - povrnitev stroškov gospodarjenja - nadomestilo - obseg povračila - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - izvedenec - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V skladu z ustaljeno prakso pri zahtevku po drugem odstavku 72. člena ZDen ne gre za odškodninski ali obogatitveni zahtevek, ampak za nadomestilo, odmeno, oškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, zmanjšano za stroške, ki bi jih upravičenec imel. sodišči pri izračunu višine nadomestila pravilno nista upoštevali stroškov, ki so nastali z gospodarjenjem in upravljanjem predmetnih gozdov, ker jih tožnici, kot lastnici zasebnega gozda, po nobenem predpisu ne bi bili dolžni plačati.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za vložitev revizije - zavrženje revizije
Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva – to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oz. o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe.
V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017304
URS člen 14, 22. ZOR člen 195, 195/2, 200, 202. OZ člen 181. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 337, 337/1, 370, 370/3.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - spolna zloraba - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let - kaznivo dejanje spolnega nasilja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do spolne integritete - odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - podlage odškodninske odgovornosti - višina odškodnine - denarna renta - delovna zmožnost oškodovanca - izgubljeni zaslužek - dovoljenost odgovora na revizijo - državni pravniški izpit - laična vloga
Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: delna ali popolna nezmožnost za delo ter premoženjsko prikrajšanje. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da tožnica ni delno ali v celoti nesposobna za delo. Če pa je tožnica kot oškodovanka sposobna pridobivanja, kljub večjim naporom, ki jih mora vlagati, pa ni upravičena do denarne rente. Povečani napori se lahko upoštevajo zgolj pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v okviru zmanjšanja življenjske aktivnosti, kar sta nižji sodišči storili. V primeru zahtevka za plačilo denarne rente na podlagi drugega odstavka 195. člena ZOR pa je to razlog za zavrnitev zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017359
ZOR člen 107, 107/2, 461, 461/2, 759, 761. ZPP člen 380, 380/2.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - ničnost pogodbenega določila - plačilo mandatarja - dogovor o deležu na prisojenem znesku - prepoved manjšega pomena - konvalidacija - realizacija pogodbe
Primarni razlog, da določbe drugega odstavka 107. člena ZOR v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, je v tem, da pogodba ni bila izvršena. Ničnost se nanaša ravno na tisto izpolnitev, ki ni bila izvršena, in sicer na toženkino obveznost plačila (oziroma način njene določitve). Konvalidacija zaradi prepovedi manjšega pomena pride v poštev le v primerih, ki bi sicer prenehali pridobljeni učinki pogodbe, ne pa v primerih, ko se zahteva izpolnitev pogodbe.
izvršba - izvršba za poplačilo denarne terjatve - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - perpetuacija pristojnosti
Za perpetuacijo sodne pristojnosti je praviloma odločilen podatek o dolžnikovem stalnem prebivališču, ki ga navede upnik v predlogu za izvršbo (..., Ljubljana). Zaradi tega se je Okrajno sodišče v Ljubljani neutemeljeno izreklo za krajevno nepristojno na podlagi podatkov o dolžnikovem stalnem prebivališču, ki jih je samo pridobilo v izvršilnem postopku.