sprejem v državljanstvo - neizpolnjevanje pogojev - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neizpostavljeno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavil na zahtevani način. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelil po vsebini zadeve, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedel okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost.
Revident ni obrazložil, kakšne konkretne posledice ima zanj odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v slovensko državljanstvo, niti ni obrazložil, zakaj so te posledice zanj zelo hude, še manj pa je to izkazal.
ZDDV-1 člen 82, 82/1-6. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 226, 226/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek na dodano vrednost - vračilo davka - opis storitve na računu - ustreznost opisa na računu - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - nadomestni račun - originalni račun - ustaljena praksa davčnega organa - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse
Sodišče prve stopnje bi moralo v izpodbijani sodbi natančno in konkretno navesti, zakaj zaključuje, da strokovno usposobljena oseba, ki ni sodelovala v poslovnih dogodkih, na podlagi spornih računov in drugih priloženih listin, ki jih je predložila revidentka ter poznavanja takratnega sistema plačevanja cestnine z DARS kartico, ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov. Ker tega ni storilo, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se zato njene pravilnosti in zakonitosti ne da preizkusiti. Zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka.
Načelo vezanosti na lastne prejšnje odločitve zahteva, da upravni organ ne sme odstopiti od razlag splošnih pravil, ki si jih je postavil sam, niti od ustaljene upravne prakse, ki se je uveljavila, ne da bi za to imel upravičen razlog, ki ga mora posebej obrazložiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti na drugo okrožno sodišče - tehtni razlog - nepristranskost sodišča - brezplačna pravna pomoč
Kot drug tehten razlog za delegacijo pristojnosti se v smislu 67. člena ZPP šteje lahko tudi objektivna nepristranskost. Zgolj zatrjevane slabe izkušnje predlagatelja v drugih postopkih dodeljevanja BPP same po sebi ne zadoščajo za to, da bi bil podan razlog za delegacijo pristojnosti in sicer utemeljen dvom v nepristranskost.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – utemeljen sum - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Utemeljitev sodišča glede neogibnosti pripora oziroma njegove nenadomestljivosti z drugim milejšim ukrepom je potrebno povezati z ostalimi razlogi sklepa, iz katerih je razvidno, da je pri obdolžencu podana visoka in konkretna nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.
pravočasnost tožbe - tožba vložena pri nepristojnem organu - pravilna navedba sodišča v vlogi - napačna navedba naslovnika na pisemski ovojnici - očitna pomota vložnika
Očitna pomota se lahko pripeti vsakomur, tudi zakonitemu zastopniku pravne osebe in celo pravno kvalificiranemu vložniku. Za očitno pomoto stranke, torej za lapsus (in ne za nevednost, neznanje ali neskrbnost), gre praviloma ravno v situaciji,kakršna je obravnavana, torej ko je bilo sodišče v sami vlogi pravilno opredeljeno, napačen naziv sodišča pa je bil nato zapisan na pisemski ovojnici.
Ker je vložitev tožbe v obravnavani zadevi mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, je treba pritožničino tožbo šteti kot pravočasno, ne glede na to, da je na pristojno sodišče prispela po poteku roka za njeno vložitev.
ZDen člen 10, 10/2, 12. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu (MEKOTP) člen 7.
odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba,FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - obseg tuje odškodnine - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - možnost pridobiti tujo odškodnino - vrsta nacionaliziranega premoženja - dohodkovni cenzus za tujo odškodnino - (ne)vezanost domačega upravnega organa na mnenje tujega upravnega organa glede tuje odškodnine
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna in izravnalna pogodba, FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave – odpoved procesni pravici
Odpoved določenim procesnim pravicam, zaradi hitrejšega poteka in končanja glavne obravnave, mora biti izrecna in nedvoumna ter ne sme dopuščati različnih razlag. Vsebina zapisnika o predobravnavnem naroku pa ne daje podlage za ugotovitev, da se je obdolženec zavestno odpovedal pravici do sojenja pred senatom. Iz zapisnika namreč ne izhaja določno, ali je bil obdolženec natančno poučen o procesnih pravicah, ki jih ima po zakonu in katerim se lahko odpove.
ZPP člen 11, 11/2, 11/3, 86, 86/4. ZUS-1 člen 22, 22/2.
nedovoljena pritožba - postulacijska sposobnost - kaznovanje stranke - nova denarna kazen - zloraba procesnih pravic - vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev
Zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj, pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva v smislu 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v tretjem odstavku 11. člena ZPP predvideno denarno kaznovanje stranke.
Ker je pritožnica kljub temu, da jo je Vrhovno sodišče že denarno kaznovalo zaradi zlorabe procesnih pravic, pri čemer je bila pritožnica opozorjena, da jo lahko Vrhovno sodišče kaznuje za vsako nadaljnjo zlorabo procesnih pravic, ponovno vložila pravno sredstvo brez izkazane postulacijske sposobnosti,in s tem ponovno zlorabila procesne pravice, ji Vrhovno sodišče izreka novo denarno kazen.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2. ZVV člen 6, 6/1, 15, 15/1. URS člen 2, 14, 14/2, 50, 50/3, 155. ZPP člen 339, 339/2-8.
zdravstveno varstvo vojnih veteranov - plačilo zdravstvenih storitev – sprememba na podlagi zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) - ni poseženo v pravico revidenta za nazaj - je pa poseženo v njegovo pravico za naprej - razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu - nevročitev odgovora na tožbo kot relativna kršitev postopka
Prvi in drugi odstavek 231. člena ZUJF nista v neskladju z Ustavo. Iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da določbi ne posegata v pravico vojnih veteranov do zdravstvenega varstva iz 15. člena ZVV za nazaj, zato nista v neskladju s 155. členom Ustave. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic namreč ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve. Posegata pa ti določbi 231. člena ZUJF v pravico vojnih veteranov do zdravstvenega varstva iz 15. člena ZVV za naprej, to je v pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. Vojnim veteranom, ki ne izpolnjujejo pogojev po novi ureditvi, ta pravica od 1. 1. 2013 ne pripada več, zato izpodbijana ureditev posega v načelo varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Vendar pa za tak poseg obstaja stvarni razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu, to je ogrožena finančna zmožnost države za zagotavljanje te in drugih socialnih dajatev, ta ureditev povojnih veteranov ne prizadeva prekomerno, saj je zakonodajalec pravico pridržal za socialno ogrožene vojne veterane, drugim, ki jim po novi ureditvi pravica ne pripada več, pa je zagotovil ustrezen čas, da se prilagodijo na nove okoliščine, zato izpodbijana ureditev ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave.
Ne vročitev odgovora na tožbo ni absolutna bistvena kršitev postopka v upravnem sporu, temveč relativna kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zaradi take kršitve je na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 mogoče z revizijo uspeti le, če je kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Tožena stranka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na odločbo Ustavnega sodišča, na katero se med drugim sklicuje tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Navedena odločba Ustavnega sodišča pa je del materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati in ga je dolžno tudi uporabiti v svojih odločbah.
Zaključek o neizogibni potrebi po odreditvi pripora implicira tudi ugotovitev, zakaj za dosego tega namena ni primernejša odreditev enega izmed milejših ukrepov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 4, 5, 6, 29, 31, 32. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi (Madžarski) - razlogi za opustitev predaje (objektivni in subjektivni ter največje koristi otroka) - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nespoštovanje napotkov Vrhovnega sodišča - kršitev pravil postopka - razveljavitev izpodbijane sodbe in odprava izpodbijanega sklepa tožene stranke
Ker sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku v zvezi s predhodno odločitvijo Vrhovnega sodišča ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča in tega ne obrazložilo, je absolutno bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in bi jo bilo treba razveljaviti že iz tega razloga.
Pri odločanju o predaji prosilcev za mednarodno zaščito odgovorni državi mora odločujoči organ (tožena stranka oziroma sodišče prve stopnje), če prosilci izrazijo sum, da v odgovorni državi obstojajo sistemske napake oziroma pogoj za prosilce, ki bi lahko pomenili kršitev njihovih temeljnih pravic iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah (objektivni razlogi), ali navajajo, da odgovorna država zanje ni varna, ker jim tam grozi kršenje temeljnih pravic (subjektivni razlog) ali da s predajo ne bodo upoštevane največje otrokove koristi, raziskati relevantne okoliščine in odločiti o predaji, upoštevaje te okoliščine. Če tega ne stori, krši materialno pravo, posledično pa je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Če teh kršitev tožene stranke sodišče prve stopnje ne odpravi, je treba njegovo sodbo razveljaviti, izpodbijani akt tožene stranke pa odpraviti.
Pri odločanju o predaji odgovorni državi je treba upoštevati tudi 6 mesečni rok za predajo, in je predaja dopustna le še, če za to obstojajo predpisane izjeme.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZFPPIPP člen 408, 408/1, 409, 409/1. ZDavP-2 člen 106, 106/2, 106/4, 106/5, 133, 133/3, 155.
odmera dohodnine - dovoljena revizija - izkazane zelo hude posledice - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - odpis davka - prenehanje obveznosti - učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti na odmero davka - (ne)obstoj dejstva v času izdaje prvostopenjske odmerne odločbe
Sodišče v upravnem sporu preizkuša zakonitost izpodbijanega upravnega akta, v konkretnem primeru prvostopenjske odmerne odločbe, na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kakršno je obstajalo v času njene izdaje. Kasneje nastale okoliščine na to presojo ne morejo vplivati.
Ker dejstvo (odpust obveznosti) v času izdaje odmerne odločbe še sploh ni obstajalo, ga davčni organ tudi ni mogel upoštevati, zato je odločba o odmeri dohodnine pravilna in zakonita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba zoper sodnike višjega sodišča, ki je nadrejeno okrožnemu sodišču, ki naj bi odločalo o BPP - objektivna nepristranskost
Če bi v zadevi odločal predsednik okrožnega sodišča, ki je „podrejeno“ višjemu sodišču, katerega sodnike prosilec toži na odškodnino, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 33, 33/1-2, 36, 36/1-6. ZJZ člen 16, 16/1, 16/2, 16a, 16a/2. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 1, 1/3.
zavrženje tožbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - narava upravnega spora - akt, ki očitno ne posega v pravice tožnika - javna prireditev - izbira izvajalca nujne medicinske pomoči - dogovor z organizatorjem - splošna korist
Tožeča stranka kot izvajalka javne zdravstvene službe, z zatrjevanimi, toda neizkazanimi navedbami o povečanem obsegu svojega dela zaradi nezakonito izdanega dovoljenja za javno prireditev, z navedbo izvajalca nujne medicinske pomoči, ki pa po njenih navedbah tega ni opravljal, temveč je to zanj delal nekdo drug, ki pa za to ni izpolnjeval pogojev, in ob tem, da niti ne zatrjuje, da bi morala biti ona izbrana za izvajalca nujne medicinske pomoči na tej prireditvi ne utemeljuje svojega pravnega interesa, ki bi izhajal iz kakšne njene neposredne, na zakon odprte osebne koristi.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta, št. 604/2013 člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/2-2, 51/4, 51/5, 75, 75/1, 75/4. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 63, 63/2-2.
omejitev gibanja - istovetnost stranke - dvom - javni red - zagotovitev prisotnosti v RS - begosumnost - sprememba rojstnega datuma - postopek predaje - sorazmernost - pridržanje - ustno zaslišanje - neskladje v navedbah stranke - začasna odredba
Dodatni razlog za omejitev gibanja je, tako kot to sicer izhaja iz izpodbijanega sklepa tožene stranke, da je poleg neugotovljene tožnikove istovetnosti in izraženega dvoma o njegovi zatrjevani istovetnosti, podana še tožnikova begosumnost, kar pa ni sporno niti za sodišče prve stopnje. Prav ta okoliščina pa je v obravnavani zadevi ključni element, ki ob pravilni uporabi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravičuje ukrep omejitve tožnikovega gibanja na omenjeni podlagi. Poleg tega, da ima ukrep omejitve gibanja zaradi neugotovljene istovetnosti lahko tudi preventivni namen, saj se v takem primeru niti točno ne ve, kdo prosilec za mednarodno zaščito pravzaprav je, to pomeni, da je tak ukrep lahko upravičen tudi zaradi zavarovanja javnega reda, prav tako se z istim razlogom lahko zasleduje cilj, da se zaradi postopka ugotavljanja prosilčeve istovetnosti in zaradi odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito ali o njegovi predaji pristojni državi tudi dejansko zagotovi njegova prisotnost v Republiki Sloveniji.
ZP-1 člen 21, 26, 26/6, 156, 156-6. Zces-1 člen 5, 5/6.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – splošna pravila za odmero sankcije – opomin - omilitev kazni
Sodišča in prekrškovni organi so vezani na kaznovalni okvir, ki ga določa zakon. V primeru prekrška po šestem v zvezi z osmim odstavkom 5. člena ZCes-1 je globa določena v fiksnem znesku in ne v razponu, zato tudi ni mogoče uporabiti določb o individualizaciji sankcij. Sodišče lahko v takem primeru od predpisane sankcije odstopi le v izjemnih primerih, in sicer če so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo omilitev sankcije ali izrek opomina.
ZKP člen 371,371/1-2, 371/1-8, 372, 372-3, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost – nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar – nadaljevano kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za že razsojeno stvar bi lahko šlo le, če bi bil obsojenec pravnomočno obsojen zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja, kasnejši kazenski postopek pa bi obsegal njegova ravnanja, ki bi jih bilo mogoče vključiti v že razsojeno nadaljevano kaznivo dejanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1. ZDoh-2 člen 15, 15/3, 105, 105/3-11. ZDavP-2 člen 44, 44/1, 44/3, 65, 106, 106/2, 106/5, 133, 133/3, 155, 155/1-7. URS člen 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - davčna izvršba - nastanek dohodninske obveznosti - nastanek terjatve države - zapadlost davčne terjatve - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti na izterjavo davka - odpis davka - ustavitev davčne izvršbe - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Dohodninska obveznost na letni ravni, za izpolnitev katere se znesek davka izračunava po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, nastane zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja (tretji odstavek 44. člena ZDavP-2). Na opredelitev nastanka obveznosti ne vpliva dejstvo, da se točna višina dohodninske obveznosti ugotovi šele z odmerno odločbo, ki jo izda davčni organ, saj je narava te odločbe zgolj ugotovitvena in ne konstitutivna.
Ker je terjatev države nastala z iztekom leta 2007 oziroma 2008, ko je nastala revidentova dohodninska obveznost, in ker je terjatev države iz naslova davkov navadna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne spada med terjatve, na katere na podlagi izrecne zakonske določbe odpust obveznosti ne učinkuje, pravnomočen sklep o odpustu obveznosti na podlagi prvega odstavka 408.
člena ZFPPIPP učinkuje tudi na obravnavano terjatev (saj učinkuje na vse terjatve, ki so nastale do 6. 1. 2009).
Ker je revidentova dohodninska obveznost za leti 2007 oziroma 2008 prenehala z učinkom od 27. 10. 2011, ko je nastopila pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti, prvostopenjski davčni organ 16. 11. 2011 ni imel več podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.