DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00279
ZIP člen 268, 268/1-5. ZDS člen 19, 19/1. SKPG člen 41.
zavarovanje denarne terjatve - izplačilo nadomestila plače - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - disciplinski postopek - prenehanje delovnega razmerja - odpust z dela brez poprejšnje odpovedi,
Izrek disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja brez disciplinskega postopka pomeni tako nezakonitost, ki opravičuje zaključek sodišča prve stopnje, da je verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke izkazana. Ne glede na to, da tožena stranka še ni izvršila navedenega ukrepa, obstaja nevarnost nastanka nenadomestljive škode za tožečo stranko, saj lahko tožena stranka vsak čas izvrši svoj sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Nemožnost uporabe osebnega avtomobila predstavlja pravno priznano škodo, ne glede na to, ali je bil avtomobil uporabljen za zadovoljevanje osebnih potreb ali potreb po zaslužku.
ZNZ člen 91, 91/1, 91, 91/1. ZIP člen 267, 267/2, 267, 267/2. ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1.
začasna odredba - samovoljno ravnanje - razporeditev delavca na delo v drug kraj - delavec v državnem organu
Ne gre za samovoljno ravnanje, če je tožena stranka razporedila tožnika na drugo delovno mesto v drugem kraju mimo določb zakona o delavcih v državnih organih in mimo določb SKP za negospodarske dejavnosti v smislu določb 91. člena Zakona o notranjih zadevah zaradi zasledovanja optimalnih kadrovskih rešitev, ki bi omogočale nemoteno delovanje organov toženke.
ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZTPDR člen 15, 15.
plačilo odpravnine - trajni presežek - prevzem delavca - delovna doba pri bivšem delodajalcu
Tožnik je bil zaradi izkazanega prevzema na delo k toženi stranki v l. 1991 v smislu določb 15. čl. ZTPDR ob prenehanju delovnega razmerja v posledici trajnega presežka v letu 1994 upravičen do odpravnine, upoštevaje obdobje zaposlitve pri toženi stranki in pri bivšem delodajalcu, od katerega je bil prevzet na delo.
ZDR člen 11, 12, 100, 100/1, 100/1-6, 11, 12, 100, 100/1, 100/1-6. ZTPDR člen 15, 15.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavca na delo - sklenitev delovnega razmerja
Ker delovno razmerje med pravdnima strankama iz razlogov na strani tožnice sploh ni nastalo (ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi in tožnica ni nastopila dela), sklep direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja zaradi petih neopravičenih izostankov ni mogel imeti pravnih učinkov.
Kombinacija, ko je direktor tožene stranke solastnik privatne firme, ki posluje s toženo stranko, pri tožnikih utemeljeno zbuja bojazen, da je izterljivost njihovih terjatev pri toženi stranki ogrožena.
ZPIZ člen 202. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska doba - zavarovalna doba - dokaz s pričami
V ponovljenem postopku bo sodišče I. stopnje moralo odpraviti pomanjkljivosti postopka in z neposrednim zaslišanjem predlagane priče ter tožeče stranke samo razčistiti dejansko stanje ter obstoj pravnorelevantnih dejstev za priznanje zahtevane pokojninske dobe, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti tudi po uradni dolžnosti in zadevo vrniti v novo sojenje.
ZSOSI člen 293, 294, 496, 496/2, 293, 294, 496, 496/2. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1-2, 2, 2/1-2.
izplačevanje akontacij vojaških pokojnin - dokazovanje
Če bivša aktivna vojaška oseba nima pisnega dokaza, da je bila na razpolago (496. čl., 2. odst. ZOSOS), je to dejstvo možno dokazovati z vsemi drugimi dokazili v smislu določb ZPP. Prav na podlagi zaslišanja obeh prič v ponovljenem in dopolnjenem dokaznem postopku ter ponovnega zaslišanja tožnika je prvostopno sodišče pravilno ocenilo, da je stanje razpolage po 293. čl. ZOSOS kontinuirano dokazano ter tožniku ob ugotovitvi, da izpolnjuje tudi vse ostale pogoje iz odloka priznalo izplačevanje akontacije.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 123, 100, 100/1, 100/1-2, 123.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - razlogi za prenehanje delovnega razmerja
Listine, ki ni naslovljena na delavca in ki nima vsebine sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, kljub podpisu delavca ni mogoče šteti za sporazum o prenehanju delovnega razmerja, niti za zakonito odpoved le tega.
Pravdni stroški, ki jih mora stečajni dolžnik plačati na podlagi izvršilnega naslova, ki je nastal po začetku stečajnega postopka, so stroški stečajnega postopka, zato sme sodišče za njihovo izterjavo zoper stečajnega dolžnika dovoliti izvršbo.
negmotna škoda - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok
Za začetek teka 5-letnega zastaralnega roka je odločilen čas, ko je nastala škoda. Ta čas je dejansko vprašanje, ki ga je treba rešiti v vsakem primeru posebej. Ker so škodna posledica duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je treba ugotoviti čas, ko je toženec trpel duševne bolečine.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - stroški stečajnega postopka
Stroški pravde za ugotovitev obstoja upnikove terjatve zoper stečajnega dolžnika so stroški stečajnega postopka, za katere sodišče proti stečajnemu dolžniku lahko dovoli izvršbo.
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo akontacije vojaške starostne pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. list RS, št. 4/92), ko je ugotovilo, da je že uveljavil pokojnino v R Hrvaški, po sporazumu med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah (Ur. list RS, št. 48/92 - Mednarodne pogodbe št. 13) pa izbirna pravica ni možna.
Po določilu 277. člena ZOR lahko upnik obračuna višje zamudne obresti, kot so določene v zakonu, ki ureja obrestno mero, le v primeru kreditnega odnosa, ko je dolžnik najprej v skladu s pogodbo uporabljal upnikova denarna sredstva, potem pa je prišel v plačilno zamudo. Pri prodajni pogodbi se pogodbeni stranki lahko dogovorita, da bo prodajalec določen čas kreditiral kupca - v takem primeru tečejo od dneva plačilne zamude višje pogodbene obresti.
ZPP (1977) člen 107, 107/1, 107, 107/1. ZOR člen 277, 277.
zakonite zamudne obresti - obrestna mera - uporaba materialnega prava
Za izračun zakonitih zamudnih obresti je od 7.10.1989 dalje je veljal zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. SFRJ št. 57/89), nato je dne 28.3.1992 stopil v veljavo zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l.RS št. 14/92) oz. velja od 5.8.1995 zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS št.45/95).
Za odločanje o odpovedi najemne pogodbe in izpraznitvi poslovnih prostorov je v primeru, da gre po določbah ZPP za gospodarski spor, stvarno pristojno okrožno in ne okrajno sodišče.
Rok za pritožbo ne more začeti teči z vročitvijo sodbe možu tožeče stranke in ne prej, preden mož ne izroči sodbe ženi v lastne roke.
Ker sodišče ni razčiščevalo katerega dne je bila sodba tožeči stranki dejansko izročena, ni jasno, kako je prišlo do zaključka, da je bilo 29.4.1996, ko je bila sodba nesporno vročena možu, vročena tudi tožnici. Izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe je bilo zato potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.
dlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1-1.
akontacija vojaške pokojnine
Tožnik ni upravičen do izplačila akontacije vojaške invalidske pokojnine, ker ni izpolnil predpisanega pogoja, da je do 18.10.1991 izpolnil pogoje za priznanje pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Po teh predpisih namreč invalidnost nastane z dnem razrešitve, to pa je pri tožniku 31.3.1992.
Rok za pritožbo ne more začeti teči z vročitvijo sodbe možu tožeče stranke in ne prej, preden mož ne izroči sodbe ženi v lastne roke.
Ker sodišče ni razčiščevalo katerega dne je bila sodba tožeči stranki dejansko izročena, ni jasno, kako je prišlo do zaključka, da je bilo 29.4.1996, ko je bila sodba nesporno vročena možu, vročena tudi tožnici. Izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe je bilo zato potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.