razlastitev - pogoji za razlastitev - razlastitveni namen - javna korist
Cilj oziroma razlastitveni namen - izgradnja in delovanje Nordijskega centra Planica je stvarno upravičen. Razlastitev kot sredstvo za dosego razlastitvenega namena je v obravnavanem primeru primerna in nujna. Javna korist presega interese zasebnih lastnikov, torej naj bi bila podana tudi sorazmernost v ožjem smislu. Ni mogoče povsem prezreti, da gre za pokrajinsko celoto, zato se mora zasebni interes na posameznih zemljiščih, da se lahko uresniči funkcija te celote, umakniti javni koristi. Prizadetost zasebnega interesa pa se v posameznih primerih lahko kompenzira tudi z odškodnino.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - plačilni nalog - denarna kazen - potrdilo o izvršljivosti
Obstoj plačilnega naloga in s tem izvršilnega naslova ni vprašljiv, drugostopenjski organ se je v zadostni meri izjasnil, katera je podlaga za davčno izvršbo. Tožbeni ugovori, da temu ni tako in da ni pogojev za izvršbo, so zato neutemeljeni.
aktivna politika zaposlovanja - vključitev v program aktivne politike zaposlovanja
Po 28. členu ZUTD je aktivna politika zaposlovanja (APZ) nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev, brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve pa imajo zaradi povečanja svojih zaposlitvenih možnosti pravico in obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ, skladno s podlagami za njihovo izvajanje, določenimi v 36. členu tega zakona. V konkretnem primeru se sodišče strinja z navedbami v izpodbijani odločbi, da pridobljeno znanje angleškega jezika, ki ga tožnica že ima, in ki ga je pridobila na V. stopnji v okviru izobraževanja, v katerega je tožnica že bila vključena preko APZ, predstavlja dovolj visoko znanje in da tožnica izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnih mest.
Izpodbijana odločba je bistveno pomanjkljiva. V obrazložitvi manjka tako opredelitev oziroma razložitev vloge tožeče stranke kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vloge narekujejo narejeni (vsebinski) zaključek in posledično zavrnitev vloge.
Iz praske SEU izhaja, da je v primerih, kot je obravnavani, ko je storitve oziroma dobave opravil drug gospodarski subjekt, mogoče pravico do odbitka DDV zavrniti, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gosposkega subjekta v dobavni verigi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine
Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine, te pravice ne bi mogla uresničiti. BPP se odobri na način in pod pogoji ter v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Po 14. členu ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu oz. po novem so to določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, na podlagi katerega se ugotavlja finančni premoženjski pogoj ob upoštevanju premoženjskega cenzusa po petem odstavku 152. člena ZUJF.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči so bile nepopolne, zato jo je organ za BPP pravilno pozval, da pomanjkljivosti odpravi in ji določil rok za odpravo le-teh. Kljub pozivu k dopolnitvam tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila zahtevanih podatkov. Organ za BPP je tako pravilno in zakonito s sklepom tožničine vloge za dodelitev BPP v predmetni zadevi zavrgel.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1. ZG člen 23.
gozd - obnova gozda - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S tem, ko je bila ugotovljena izvršljivost odločbe o izvedbi obnove gozda in dovoljena njena izvršba, določen dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ter odločeno, da jo bo sicer izvršil usposobljen izvajalec, prvostopenjski organ namreč ni odločal o tožnikovi obveznosti (niti o njegovi pravici ali pravni koristi). Gre le za odločitev o prisilni izvršitvi odločbe, po tem, ko tožnik z odločbo naložene obveznosti ni izvršil prostovoljno sam.
Sklepi o dovolitvi izvršbe upravne odločbe (po drugi osebi) niso ne akti iz 2. člena ZUS-1 (razen če bi bil v posameznem primeru ugotovljen poseg z aktom v tožnikov pravni položaj) in ne akti iz drugega odstavka 5. člena tega zakona.
zavrženje tožbe - upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Sodišče ugotavlja, da tožnika ne izkazujeta svojega pravnega interesa, saj izpodbijani sklep z ničemer ne posega v njun pravni položaj, ne glede na to, da je bil predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na pobudo tožnikov.
Gre za odmero davka (dohodnine) tožniku kot fizični osebi na podlagi določb ZDoh-1, torej za odmero davka, ki je neodvisna od odmere oziroma obračuna davka družbi B. d.o.o. kot pravni osebi, ki ima podlago v določbah drugega zakona o obdavčenju (ZDDPO-1) za sicer isto davčno obdobje (leto 2006). Tožnik zato ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na obračun davka družbi B. d.o.o., iz istih razlogov pa tudi ne more uspešno uveljavljati, da gre za nedopustno dvojno obdavčitev. Nedopustno bi bilo le pravno dvojno obdavčenje, ne pa ekonomsko.
izbris iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu - razlogi za izbris iz imenika - podatek o zaposlitvi - prenehanje pravnega subjekta - za odločanje relevanten predpis
Po določbah ZRud-1 zaposlitev v gospodarski družbi oziroma status samostojnega podjetnika ni več pogoj za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, kot je bilo to določeno z 99.b členom ZRud.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-3. ZUP člen 87, 87/4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - položaj stranke v upravnem postopku - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Tožnik je v obravnavani zadevi predlagal obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku, odločitev o zavrženju njegovega predloga pa je predmet te tožbe. Vendar tožnik v tožbi hkrati izpodbija tudi sporno gradbeno dovoljenje, zato je sodišče tožbo v tem delu po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - dokazno breme
Tudi če bi imel tožnik upravičen razlog, zakaj razlogov, ki jih navaja, ni navedel pri podaji prve prošnje za mednarodno zaščito, ti razlogi v konkretnem primeru tudi če bi se upoštevali, ne bi bistveno povečali verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožnikove navedbe, da bo moral objekt porušiti, ne izkazujejo težko popravljive škode. Ker naloženega inšpekcijskega ukrepa ni šteti za hujšo škodljivo posledico, tudi nameravana legalizacija in s tem preprečitev rušenja ne more biti pomembna za odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - oglaševanje nagradne igre
V konkretnem primeru v tožničinem oglaševanju informacije potrošniku glede sodelovanja v sporni nagradni igri niso bile predstavljene na način, ki bi bil v celoti dovolj jasen in nedvoumen. Če se je tožnica odločila, da je izvajala nagradno igro, kjer nakup ni bil pogoj za sodelovanje, bi moralo biti to zelo jasno razvidno iz oglasov. Glede na to, da je bilo na oglasih sodelovanje v nagradni igri preko SMS sporočil natančno pojasnjeno, bi morala tožnica na oglasih tudi druge načine sodelovanja pojasniti z enako natančnostjo kot tega. V konkretnem primeru pa tega ni storila, zato je s tem ravnanjem uporabila nepošteno poslovno prakso, ki bi/je lahko pri potrošnikih povzročila oškodovanje.
ZVPNPP člen 4, 5, 6, 12. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. 5. 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta člen 6.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - pravo EU - popolna harmonizacija - informacija glede razpoložljivosti
Poslovna praksa je zavajajoča, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov in če to povzroči ali bi utegnilo povzročiti, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel. Zavajajoče je izpustiti bistvene informacije, ki jih glede na kontekst povprečni potrošnik potrebuje, za sprejem odločitve ali prikrivati bistvene informacije ali jih navajati na nejasen, nerazumljiv, dvoumen način. Pri tem je potrebno upoštevati, da je potrebno informacije jasno prikazati, saj je nejasna informacija enakovredna opustitvi dajanja informacij, prav tako pa se šteje učinek poslovne prakse v celoti, vključno s predstavitvijo. Pri tem ni potrebno dokazovati, da je bil potrošnik dejansko zaveden.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - namen osebnega stečaja - odpust obveznosti
Organ za brezplačno pravno pomoč mora pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik, je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z inštitutom brezplačne pravne pomoči, kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti.
ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - pravni status prosilca - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - pravni interes prosilca
Tožena stranka je tožeči stranki z izpodbijano odločbo naložila, da mora prosilcu, družbi A., pokazati v izreku odločbe določene informacije. Iz rednega izpisa iz sodnega – poslovnega registra o subjektu A. izhaja, da je družba preneha po skrajšanem postopku likvidacije. Glede na navede okoliščine je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti organu z izpodbijano odločbo mogoča.
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma, ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - nezakonito prečkanje meje ob prihodu iz tretje države - nezakonito prečkanje meje med državami članicami
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, na kakšen način je tožnik prečkal mejo, ko je iz Katarja pripotoval do Zagreba. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja oz. tožena stranka ne zatrjuje, da bi tožnik na Hrvaško prišel z nezakonitim prečkanjem meje, kot se zahteva po drugi alineji prvega odstavka 59. člena ZMZ.
Določilo druge alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ se lahko uporabi le v primeru, ko obstaja dokaz oz. posredna okoliščina iz navedene alineje, na podlagi katere se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice, ne pa tudi v primeru ilegalnega prečkanja meje med državami članicami.