ZSpo člen 2, 2/5. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 6, 6/1, 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje na področju dejavnosti vrhunskega športa - pogoji za sofinanciranje
Pogoj, da lahko prosilec kandidira na področju dejavnosti vrhunskega športa - programov nacionalnih reprezentanc, je da so v program vključeni športniki, ki so uvrščeni v kategorizacijo.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da zgolj navedba, da tožena stranka kljub pozivom za dopolnitev ni mogla ugotoviti skladnosti vloge z razpisnimi pogoji, zato se vloga v skladu z 10. poglavjem javnega razpisa zavrže, ne zadostuje za preizkus njene zakonitosti. Razlogi v obrazložitvi ne pojasnjujejo ugotovljenega dejanskega stanja in s tem ne zadostujejo pogojem iz 214. člena ZUP. S tem tožeči stranki ni zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo zoper izpodbijani sklep.
Tožnika sta imela v postopku na prvi stopnji vso možnost konkretizirano oporekati temu, da sporna gradnja ne predstavlja nadomestne gradnje pred tem obstoječe lope. Tega nista storila, ampak sta nasprotovala gradnji (izjava pooblaščenca v zapisniku o ustni obravnavi z dne 9. 12. 2011), ker je treba urediti odvodnjavanje in ker naj bi gradnja onemogočala vzdrževanje vzhodne stene njunega gospodarskega objekta (drvarnica in garaži), ki stoji tik ob parcelni meji z zemljiščem investitorjev, oz. zaradi nje ni omogočena zaščita (izdelava ometov in fasade z ustrezno izolacijo). V zvezi s tem je bil 3. 2. 2012 opravljen še ogled na kraju samem in ugotovljeno le, da je objekt po izdanem gradbenem dovoljenju že zgrajen in da znaša odmik med njim in objektom tožnikov 7 cm. Na ogledu prisotni pooblaščenec tožnikov drugih pomislekov glede gradnje ni izrazil, strankam pa je bil ob tej priliki dan še 8-dnevni rok od prejema zapisnika za dodatne pripombe, česar pa tožnika nista izkoristila. Zato kasnejše širjenje trditev, ki naj bi predstavljale ovire za izdajo gradbenega dovoljenja, pomenijo nedovoljene tožbene novote.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - odstranitev objekta - pooblastila občinskega inšpektorja
ZCes-1 organu, ki je izdal izpodbijano odločbo, kot občinskemu inšpekcijskemu organu ne daje pooblastila za odreditev odstranitve objekta ne v okviru začasnih ukrepov ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti (107. člen), ki so pridržani policiji oziroma redarstvu, ne v okviru inšpekcijskih ukrepov.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Predmetna tožba je bila vložena po preteku 30-dnevnega roka z zakonom določenega roka za vložitev tožbe. Ker je tako določen rok prekluziven, se ne more podaljšati. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot prepozno zavrglo.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 111, 112.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Predmetna tožba je bila vložena po preteku 30-dnevnega z zakonom določenega roka za vložitev tožbe. Ker je tako določen rok prekluziven, se ne more podaljšati. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot prepozno zavrglo.
ZPP člen 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/2, 81/5. ZZZDR člen 192, 192/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - kverulantstvo - skrbnik - zavrženje tožbe
Z vročitvijo izpodbijane odločbe skrbniku je bila ustrezno varovana tožnikova pravica do sodnega varstva, po drugi strani pa bi bilo pozivanje skrbnika k morebitni odobritvi tožbe zoper odločbo, s katero je že seznanjen, nesmiselno in v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje soseda - prenos lastninske pravice
S prenosom lastninske pravice uresničevanje lastninske pravice, kar izjava volje v zvezi z odmiki prav gotovo je, preide na novega lastnika. Tožnica pa zmotno meni, da bi nov lastnik sosednjega zemljišča, ki bi lastninsko pravico pridobil po izdaji gradbenega dovoljenja, lahko zahteval obnovo postopka, če bi bilo pri izdaji gradbenega dovoljenja upoštevano soglasje, ki ga je dal prejšnji lastnik sosednjega zemljišča. Naknadno nestrinjanje z manjšim odmikom namreč ni novo dejstvo ali nova okoliščina, ki bi utemeljevalo obnovo postopka, saj ne gre za dejstvo oz. okoliščino, ki bi obstajala v času odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - vabilo na glavno obravnavo
Glede na dejstva, ki izhajajo iz drugostopenjske odločbe in predloženih upravnih spisov, da je tožnik vabilo na narok za dne 31. 5. 2012, kateremu je bila predložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, prejel 4. 5. 2012, torej 27 dni pred narokom, in da je bilo v njem navedeno, kje se nahaja dokumentacija in kdaj si jo lahko ogleda, je imel tožnik po presoji sodišče že pred razpisanim narokom dovolj časa, da si s strokovno pomočjo vpogleda vso dokumentacijo ter se ustrezno pripravi na narok, poleg tega iz zapisnika z ustne obravnave izhaja, da so predstavniki investitorjev na njej predstavili predloženi projekt in spremembe.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - potrdilo o plačilu komunalnega prispevka - civilnopravni spor med občino in investitorjem
Z izdanim potrdilom o plačilu je toženka priznala izpolnitev obveznosti plačila komunalnega prispevka in s tem njenega prenehanja. Zato zaradi kasneje nastalih dejstev v pogodbenih odnosih med investitorjema (razveljavitev gradbene pogodbe z dne 10. 11. 2010, do katere je prišlo 20. 9. 2011 s prodajno pogodbo, torej po izdaji potrdila o plačilu in izdaji gradbenega dovoljenja), toženka ne more šteti, da komunalni prispevek ni bil poravnan. Če meni, da je tožnik zaradi stanja, nastalega s kasnejšo prodajno pogodbo, dolžan karkoli plačati oziroma ji vrniti (to je znesek komunalnega prispevka iz ugotovitvene odločbe, ki se je po gradbeni pogodbi štel kot vložek občine v investicijo), to ne more biti predmet obravnavanega upravnega postopka, ampak se lahko rešuje le v civilnem sodnem postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nezahtevni objekt
Ni sporno, da je predmetni objekt tako po namenu, tlorisnih dimenzijah in etažnosti drugačen od objekta, za katerega je tožnica pridobila gradbeno dovoljenje, zato gre v obravnavanem primeru za gradnjo drugega objekta brez gradbenega dovoljenja (nelegalno gradnjo) in ne za gradnjo objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (neskladno gradnjo).
Tožnica v obravnavanem primeru ne navaja, da gradnja po PUP ne bi bila dovoljena, oz. iz njenih ugovorov ne izhaja, da bi zatrjevana nepravilna uporaba materialnega prava vplivala na njen pravno varovan položaj. Sodišče zato ugotavlja, da tožnica z očitki o neskladnosti gradnje s PUP ne zatrjuje posega v svoje osebne, pravno priznane koristi.
Sprememba gradbenega dovoljenja je zahtevana, če se pri gradnji spremenijo pogoji, določeni v gradbenem dovoljenju, kot tudi tedaj, kadar gre za spremembo tistih elementov (to je elementov objekta – npr. konstrukcijskih), ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali na spremembo predpisanih bistvenih zahtev. To pomeni, da se zahteva „lahko vplivajo“ nanaša na elemente, ne pa na pogoje. Če gradnja ni v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja, se za ugotovitev neskladnosti torej ne zahteva, da bi morala imeti kakršnekoli vplive.
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo kmetije kot funkcionalne celote, ki jo tvorijo le vsi objekti skupaj. Glede na navedeno, je bila v obravnavanem primeru utemeljeno naložena ustavitev gradnje kmetije v celoti. Tožnik pa okoliščin, ki bi omogočale „delno ustavitev“ gradnje brez vpliva na nadaljnji potek inšpekcijskega postopka, predvidenega v naslednjih odstavkih 153. člena ZGO-1, v tožbi ne navaja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - postopek legalizacije objekta
V zadevi ni sporno, da sta tožnika obravnavani prizidek gradila v letu 2009, da bi zanj morala imeti gradbeno dovoljenje in da tega nista pridobila. Glede na navedeno se sodišče v celoti strinja z razlogi prvostopenjske odločbe, s katerimi je utemeljeno, da so v zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskih ukrepov zaradi nelegalne gradnje.
Tožnik je k zahtevku za izplačilo sredstev predložil račun, ki izkazuje porabo sredstev v nasprotju z javnim razpisom, zaradi česar je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja tožnikov zahtevek že na podlagi predložene listinske dokumentacije upravičeno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik kljub pozivu tožene stranke prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnil. Takšna dopolnitev pa je procesna predpostavka za nadaljnje vsebinsko obravnavanje njegove prošnje.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Na podlagi dejstev, ki med strankama niso sporna (pritožbo je tožeča stranka vložila dne 5. 9. 2012, tožena stranka je pritožbo s spisi prejela 12. 10. 2012, urgenca tožeče stranke je bila vložena 11. 3. 2013, ki jo je tožena stranka prav tako prejela, saj je nanjo tudi odgovorila, odločba o pritožbi še ni izdana), sodišče ugotavlja, da so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, določene v drugem odstavku 28. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Prosilka ima premoženje (stanovanje, v katerem ne živi), katerega vrednost presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.780,00 EUR, zato ne izpolnjuje subjektivnega premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3. ZZZDR člen 179, 186.
upravni spor - skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - aktivna legitimacija v upravnem sporu
Po določbah ZZZDR ima v postopku postavitve skrbnika položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika. Druge osebe, ki niso stranke, v upravnem sporu ne morejo izpodbijati odločbe o postavitvi skrbnika.