gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča
Res je, da tožnik ni predlagatelj obnove postopka iz 2. točke izreka ustavne odločbe U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, saj je predlog vložil 23. 12. 2010, nanaša pa se na obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev, vendar pa pri odločanju o tem predlogu vseeno ni mogoče upoštevati razveljavljenega drugega odstavka 62. člena ZGO-1. V nasprotnem primeru namreč tožnik v svojem, v času objave ustavne odločbe še ne pravnomočno zaključenem postopku za obnovo, ne bi bil v enakem položaju kot predlagatelji obnove iz 2. točke ustavne odločbe.
denacionalizacija - stroški postopka- uspeh v postopku
Ob dejstvu, da se je postopek denacionalizacije začel na zahtevo tožnice in ob dejstvu, da je tožnica v postopku uspela, v določbah ZUP/86 tožena stranka ni imela podlage za to, da bi njeni zahtevi za povračilo priglašenih stroškov ugodila.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor - postavitev čebelnjaka - pristojnost soglasodajalca - dejansko stanje v naravi
Tožnik je vložil zahtevo za izdajo soglasja za postavitev manjšega „demontažnega“ objekta v tam navedeni velikosti, ki se bo uporabljal občasno kot čebelnjak, občasno pa kot lopa za shranjevanje čebelarske in gozdarske opreme in vlogi priložil dokumentacijo, iz katere je razvidna lokacija omenjenega objekta. O taki zahtevi bi moral upravni organ tudi odločiti, ne pa da je z ogledom preverjal, ali v naravi dejansko že stoječi objekt ustreza podatkom iz vloge.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo
V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izdana na podlagi odločbe o inšpekcijskih ukrepih, izrečenih na podlagi 152. člena ZGO-1, z dne 27. 2. 2012, ki je postala pravnomočna, kar ni sporno. V navedeni inšpekcijski odločbi je kot nedovoljen poseg navedena nelegalna gradnja zidanega stanovanjskega objekta navedenih dimenzij, stoječega na zemljišču parc. št. 305 in 304/7, obe k.o. ..., kot inšpekcijska zavezanka pa je bila med drugimi navedena tudi tožnica. Navedeno pomeni, da je zaradi nedovoljenega posega v prostor nastala tožničina obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po v času odločanja veljavnem petem odstavku 157. člena ZGO-1. Tožničin tožbeni ugovor, da ji nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ne bi smelo biti odmerjeno, ker ni bila investitorica sporne gradnje, zato ni upošteven.
ZGO-1 člen 66, 197, 197/1, 197/1-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Koper člen 15.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - gradnja na meji - soglasje soseda - uporabno dovoljenje - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
V konkretnem primeru gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta v strnjenem nizu treh starih kamnitih stavb v obstoječih tlorisnih gabaritih, zato upoštevaje določbe 15. člena PUP, soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, tudi v primeru gradnje na parcelni meji, ni potrebno.
ZDavP-2 člen 4, 88, 88/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - pobuda za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - identičnost pravne in dejanske podlage - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Ena od procesnih predpostavk za odločanje je tudi zahteva, da o isti stvari ne moreta teči dva postopka oziroma, da o isti stvari ne more biti dvakrat odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Tožeča stranka zato ne more uspešno uveljavljati predloga za začetek postopka v isti zadevi (na podlagi pobude za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici). Zaključek tožene stranke, da gre za odločanje o isti stvari je pravilen, saj tožnik drugačne pravne ali dejanske podlage niti ne zatrjuje.
razpis specializacij - začasna odredba - težko popravljiva škoda - brezposelnost - poseg v koristi nasprotne stranke
Zatrjevana izguba, ki naj bi bila v onemogočanju nadaljnje poklicne kariere maksilofacialnega kirurga (na podlagi razpisa specializacij), še ne pomeni tiste težko popravljive škode, ki bi jo bilo treba ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti z začasno odredbo, niti težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne predstavlja nezaposlenost ali možnost samoplačniške specializacije. Iz tega sledi, da tožeča stranka enega ključnih (zakonskih) pogojev za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazala. Z drugačno odločitvijo v bi bilo poseženo v koristi nasprotne stranke, ki ji je bila odobrena razpisana specializacija. Specializacija se je po zatrjevanju tožene stranke namreč že začela izvajati, saj to omogoča tretji odstavek 27. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica vlaga revizijo, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnega stališča, katerega preizkus želi od Vrhovnega sodišča. Gre za sorazmerno kompleksno vprašanje pravnega interesa glede na možnosti pobota terjatve ob začetku stečajnega postopka. Odgovor na to ni očitno jasen, zato ni mogoče napraviti zaključka, da je očitno, da tožničina zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo
Tožnik je najprej 9. 9. 2008 pri drugostopenjskeem organu vložil vlogo in bil obveščen, da bo le-ta obravnavana kot predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, nato pa je bila njegova vloga obravnavana kot zahteva za vročitev denacionalizacijske odločbe, na kar je tožnik takoj odreagiral in vložil predlog za obnovo postopka, zato po presoji sodišča ni mogoče šteti, da je predlog za obnovo z dne 8. 12. 2008 vložil prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila predujma za stroške izvedenca
Postavitev novega izvedenca prometne stroke je glede na ugotovitve v postopku nepotrebna. Prosilec zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 33. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji člen 12, 12/2. Javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004 - 2006, drugi javni razpis za leto 2006 merilo št. 11.
javni razpis - politika razvoja podeželja - neposredna plačila v kmetijstvu - naložbe v kmetijska gospodarstva - razpisni pogoji - presoja ustreznosti razpisnih meril
Sodišče v upravnem sporu ne more presojati primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa.
Javni razpis je v okviru merila 11 določal, da se morajo v postopku upoštevati vsa sredstva, pridobljena za naložbe v kmetijska gospodarstva v zadnjem 5-letnem obdobju. To pomeni, da je treba upoštevati vsa prejeta sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali EU za naložbe v kmetijska gospodarstva.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nabava strojev
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznavanje odbitka DDV - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - nakup nepremičnine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah kot je obravnavana vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V konkretnem primeru obstajajo številne okoliščine posla, ki kažejo na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da s takšno transakcijo sodeluje pri poslu, ki pomeni utajo davka.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršljiv obračun davka - seznam izvršilnih naslovov
V seznamih izvršilnih naslovov je opredeljen izvršilni naslov, datumi izvršljivosti, zneski glavnice in zneski zamudnih obresti, tako da ima vse sestavine, ki so kot obvezne določene v 145. členu ZDavP-2. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na seznam izvršilnih naslovov, zato niso utemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni, organ za BPP pa je sprejeto odločitev tudi argumentirano obrazložil.
Sporni računi ne izpolnjujejo pogojev iz 6. točke 82. člena ZDDV-1, nekateri pa tudi ne iz 7. točke 82. člena ZDDV-1. Zato je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jo je tožnik uveljavljal na podlagi teh računov, pravilna in zakonita že iz tega razloga. Ker računi formalno niso pravilni, je že to samo po sebi razlog, da tožniku ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV ter za zadevo niso odločujoči še ostali pogoji za odbitek vstopnega DDV.
sofinanciranje iz javnih sredstev - opustitev predložitve upravnih spisov
Opustitev predložitve upravnih spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki iz spisov in s tem povezane presoje zakonitosti izpodbijane odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vpis v Centralni register psov
V primeru, ko pes ugrizne človeka, je s tem podan zakonski dejanski stan, kot ga določa 23. točka 5. člena ZZZiv, ki kot nevarnega psa opredeljuje psa, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za takšnega psa pa velja poseben režim ravnanja.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, temveč je akt sodne veje oblasti, proti kateri pa je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih.