ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 15, 15/3, 23, 23/1, 23/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - zakonski spor - spor iz razmerij med starši in otroki - kumulacija zahtevkov
Po 3. točki 15. člena ZOdvT postopek za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajoče zadeve, o kateri sodišče odloča v istem postopku, predstavljajo isto zadevo, kar pa ne pomeni, da v tej zadevi ne more biti več različnih predmetov (zahtevkov). Če bo torej toženka v ponovljenem postopku odločila, da se tožnici prizna nagrada, odmerjena zgolj na podlagi enega izmed predmetov, bo morala ustrezno obrazložiti, katerega in zakaj, pri tem pa upoštevati tudi, da zakonska kumulacija zahtevkov, na katero se sklicujeta obe stranki, veže odločanje o razmerjih med starši in otroki na zakonske spore in ne obratno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija objekta - odmiki - stranski udeleženec - načelo zaslišanja stranke - ogled
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v vseh vabilih za ustne obravnave, razpisane za 15. 6., 11. 7., 17. 8. (ogled) in 10. 10. 2011, opozorjen na možnost pisne izjave, kot to določa drugi odstavek 63. člena ZGO-1. Tožnik je svoj izostanek zaradi zdravstvenih razlogov opravičil za 11. 7. (obravnava ni bila opravljena, pred tem tudi ne 15. 6.) in za 10. 10. 2011, ko je upravni organ kljub temu glavno obravnavo opravil ter istega dne tožniku poslal zapisnik s pozivom, da se v zadevi izjavi. Tožnik je svoje pripombe glede načrtovane gradnje podal v vlogah z dne 17. 8. in 27. 10. 2011, v vlogi z dne 24. 9. 2011 pa je zapisal pripombe glede opravljenega ogleda, saj mu je upravni organ tudi o tem poslal zapisnik. Navedeni potek postopka kaže, da je imel tožnik kot stranski udeleženec v postopku vse možnosti za zavarovanje svojih pravic in pravnih interesov, kar je tudi izkoristil.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se odloča o dopustnosti gradnje na podlagi prikaza v PGD in ne z ogledom. To velja tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko gre za t. i. legalizacijo objekta, zgrajenega pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
ZBPP člen 12, 12/2, 13. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - premoženjski pogoj
Priznana denarna socialna pomoč pomeni, da samski prosilec ali družina nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi presegalo znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF, kar je treba upoštevati tudi v postopku za dodelitev BPP, razen če organ ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do spremembe v premoženjskem stanju.
ZUP člen 298, 298/1, 298/2. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
sklep o izvršbi - izrek denarne kazni - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil izdan na podlagi prvega in drugega odstavka 298. člena ZUP, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - ustavna pritožba - izčrpanje pravnih sredstev - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka v pravdni zadevi ni izčrpala vseh pravnih sredstev, poleg tega pa gre tudi za spor majhne vrednosti, zato je bilo v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, da za vložitev ustavne pritožbe ni izpolnjen objektivni pogoj iz petega odstavka 24. člena BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica vlaga revizijo, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnega stališča, katerega preizkus želi od Vrhovnega sodišča. Gre za sorazmerno kompleksno vprašanje pravnega interesa glede na možnosti pobota terjatve ob začetku stečajnega postopka. Odgovor na to ni očitno jasen, zato ni mogoče napraviti zaključka, da je očitno, da tožničina zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZDavP-2 člen 4, 88, 88/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - pobuda za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - identičnost pravne in dejanske podlage - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Ena od procesnih predpostavk za odločanje je tudi zahteva, da o isti stvari ne moreta teči dva postopka oziroma, da o isti stvari ne more biti dvakrat odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Tožeča stranka zato ne more uspešno uveljavljati predloga za začetek postopka v isti zadevi (na podlagi pobude za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici). Zaključek tožene stranke, da gre za odločanje o isti stvari je pravilen, saj tožnik drugačne pravne ali dejanske podlage niti ne zatrjuje.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo
Tožnik je najprej 9. 9. 2008 pri drugostopenjskeem organu vložil vlogo in bil obveščen, da bo le-ta obravnavana kot predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, nato pa je bila njegova vloga obravnavana kot zahteva za vročitev denacionalizacijske odločbe, na kar je tožnik takoj odreagiral in vložil predlog za obnovo postopka, zato po presoji sodišča ni mogoče šteti, da je predlog za obnovo z dne 8. 12. 2008 vložil prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila predujma za stroške izvedenca
Postavitev novega izvedenca prometne stroke je glede na ugotovitve v postopku nepotrebna. Prosilec zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
razpis specializacij - začasna odredba - težko popravljiva škoda - brezposelnost - poseg v koristi nasprotne stranke
Zatrjevana izguba, ki naj bi bila v onemogočanju nadaljnje poklicne kariere maksilofacialnega kirurga (na podlagi razpisa specializacij), še ne pomeni tiste težko popravljive škode, ki bi jo bilo treba ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti z začasno odredbo, niti težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne predstavlja nezaposlenost ali možnost samoplačniške specializacije. Iz tega sledi, da tožeča stranka enega ključnih (zakonskih) pogojev za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazala. Z drugačno odločitvijo v bi bilo poseženo v koristi nasprotne stranke, ki ji je bila odobrena razpisana specializacija. Specializacija se je po zatrjevanju tožene stranke namreč že začela izvajati, saj to omogoča tretji odstavek 27. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov.
Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 33. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji člen 12, 12/2. Javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004 - 2006, drugi javni razpis za leto 2006 merilo št. 11.
javni razpis - politika razvoja podeželja - neposredna plačila v kmetijstvu - naložbe v kmetijska gospodarstva - razpisni pogoji - presoja ustreznosti razpisnih meril
Sodišče v upravnem sporu ne more presojati primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa.
Javni razpis je v okviru merila 11 določal, da se morajo v postopku upoštevati vsa sredstva, pridobljena za naložbe v kmetijska gospodarstva v zadnjem 5-letnem obdobju. To pomeni, da je treba upoštevati vsa prejeta sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali EU za naložbe v kmetijska gospodarstva.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznavanje odbitka DDV - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - nakup nepremičnine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah kot je obravnavana vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V konkretnem primeru obstajajo številne okoliščine posla, ki kažejo na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da s takšno transakcijo sodeluje pri poslu, ki pomeni utajo davka.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Če gre za prehrambeno blago, je pomembna razlikovalnost, ki jo zazna že povprečno pazljiv potrošnik na prvi pogled. Tako opredeljena razlikovalnost pa je podana tudi v obravnavanem primeru, kar je v izpodbijani odločbi izčrpno in natančno obrazloženo.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - izrek dovoljenja za nično - stranka v postopku - stranski udeleženec - zavrnitev predloga
Toženka je pravilno pojasnila, da kolektivno upravljanje avtorskih pravic ne pomeni, da so avtorske pravice prenesene od avtorjev na kolektivno organizacijo, ampak je to le način upravljanja materialne avtorske pravice, ki je upravičen zaradi nezmožnosti individualnega upravljanja oziroma učinkovitejšega upravljanja teh pravic.
Če tožnik v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje ni mogel imeti položaja stranskega udeleženca, je toženka pravilno ugotovila, da ni upravičen sprožiti postopka za ugotavljanje njegove ničnosti. Tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga za izrek ničnosti dovoljenja z dne 11. 10. 2010. Če mu je to upravičenje toženka odrekla v obliki odločbe - in ne sklepa, pa to ni imelo za posledico prizadetosti njegove pravice ali pravnega interesa in posega v njegov pravni položaj.
davek od dohodkov pravnih oseb - vračilo davka - zamudne obresti - za odločanje relevanten predpis - retroaktivna uporaba zakona
Glede obresti, ki pripadajo tožniku od preveč plačanega oziroma neupravičeno odmerjenega in plačanega davka, je bilo utemeljeno odločeno po določbah ZDavP-2.
Do retroaktivne uporabe določb ZDavP-2, ni prišlo. Odločba o vračilu davka je bila tožniku izdana 7. 9. 2011, torej po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP-2. Zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP-2 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Teorija ustavnega prava razume s pojmom dejanskega stanja, ki v celoti pripada preteklosti, tako dejansko stanje, ki se ni v preteklosti samo začelo, temveč je začelo tudi pravno učinkovati. V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za primer tako imenovane neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še nezaključena pravna stanja. Ob tem sodišče še pripominja, da je bila, kot izhaja iz listin upravnih spisov tudi odločba, s katero je bila odločba prvostopenjskega organa o odmeri davka od dobička odpravljena, prav tako izdana že v času veljave ZDavP-2
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nabava strojev
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega oziroma premoženjskega stanja
Organ za BPP je ugotovil, da višina tožničine neto mesečne plače v relevantnem obdobju presega premoženjski cenzus, določen v drugem odstavku 13. člena ZBPP, tožnica pa je nesporno samska oseba, zato je v skladu z določbami 49. in tretjega odstavka 43. člena ZBPP pravilno odločil o vračilu izplačane BPP.
ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-4. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in zveznim svetom švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodke in premoženje člen 4. ZUS-1 člen 52.
status rezidenta - središče življenjskih interesov - osebne vezi - ekonomske vezi - zaposlitev v drugi državi - prelomna pravila - tožbena novota - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju
Tožnikovo središče osebnih in ekonomskih interesov ostaja v Sloveniji, saj ima prijavljeno stalno prebivališče (tudi) v Sloveniji, kjer ima ženo in hčerko ter s tem vse osebne vezi, medtem ko ga na Švico vežejo le okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev. Osebnim vezem, ki ostajajo ves čas v Sloveniji, se pridružujejo še ekonomske (lastništvo nepremičnine, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, prijavljena dejavnost), s tem pa vezi s Slovenijo prevladajo nad tistimi s Švico, ki so povezane izključno z zaposlitvijo in so kot take predvsem ekonomske narave.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - pravilnost vpisa
Kolikor bo v bodoče prišlo do spremembe dejanske rabe spornega dela stavbe, lahko pride do spremembe podatkov v katastru stavb po postopku in na način, opredeljen v ZEN. Ne more namreč priti do dopolnitve (oziroma po vsebini spremembe) elaborata le na podlagi zatrjevanja ene izmed strank, ob tem da podatki spisa kažejo na to, da je dejansko stanje v kolesarnici nesporno. Zaključku organa prve stopnje glede dopolnjenega elaborata, za katerega pritožbeni organ v odločbi druge stopnje zaključuje, da ga je izdelalo geodetsko podjetje, ki je vpisano v imenik geodetskih podjetij in tako že po zakonu razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, zato ne dvomi v pravilnost njegove odločitve v priloženem elaboratu, zato ni mogoče pritrditi.