upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec
Glede na to, da je po zakonu lahko tožnik zgolj oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, drugotožnik v tem postopku nima procesne legitimacije za sprožanje upravnega spora.
Tožnik je že na inšpekcijskem pregledu dne 25. 11. 2011 inšpektorja seznanil z dejstvom, da ni več lastnik predmetne nepremičnine, ker jo je pred nekaj meseci podaril sinu. Kljub temu, da je bila pri predmetni nepremičnini že od 10. 8. 2011, torej že v času izdaje izpodbijane odločbe, vpisana plomba, iz katere je bilo razvidno, da je bil vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice (kar je razvidno iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 2. 2. 2012, ki je v upravnem spisu), kar bi potrjevalo tožnikovo navedbo o prenosu lastništva na predmetni nepremičnini, se upravni organ prve stopnje s to navedbo ni ukvarjal, upravni organ druge stopnje pa je napačno ugotovil, da kaj takega iz zemljiške knjige ne izhaja.
ZMZPP člen 42, 42/1, 86, 86/1, 86/2. ZZZDR člen 120.
uporaba prava - odvzem mladoletnega otroka
Mladoletni C.C. ni državljan RS, enako pa očitno velja tudi za njegova starša. Poleg tega pa ima mladoletni C.C. v Sloveniji le začasno prebivališče, zato bi moral upravni organ o odvzemu mladoletnika staršem odločati v skladu s pravom države, katere državljani so in ne na podlagi ZZZDR.
ZLPLS člen 11, 14, 14a, 14a/1, 14a/6. ZHO člen 7, 32, 33. ZUP člen 2, 3, 214. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 8, 21, 21/3-3-.
Iz določbe 3. alineje tretjega odstavka 21. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO izhaja, da mora tožena stranka v svojem sklepu prvenstveno ugotoviti dejansko stanje (ugotovitve in ocene) in nato tega primerjati (susbsumiarti) z relevantnim abstraktnim dejanskim stanom (razlogi za odločitev), ki je v konkretni zadevi opredeljen z merili in pogoji, vsebovanimi tako v navedenem Pravilniku kot v javnem razpisu. To pa pomeni, da šele ti elementi skupaj lahko tvorijo zadostno obrazložitev v smislu 6. odstavka 14a. člena ZLPLS.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
ZGO-1 člen 66, 197, 197/1, 197/1-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Koper člen 15.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - gradnja na meji - soglasje soseda - uporabno dovoljenje - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
V konkretnem primeru gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta v strnjenem nizu treh starih kamnitih stavb v obstoječih tlorisnih gabaritih, zato upoštevaje določbe 15. člena PUP, soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, tudi v primeru gradnje na parcelni meji, ni potrebno.
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane na podlagi odločbe o njegovi odmeri in ne z izdajo gradbenega dovoljenja. Zato so tožnikovi ugovori v smeri, da bi bilo treba uporabiti predpis, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, neutemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - neresničen podatek - lastništvo poslovnih prostorov
Prosilec za BPP mora lastništvo poslovnih prostorov prijaviti le, če mu to prinaša dohodek (dobiček). Ker navedeno dejstvo pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo ugotovljeno, je bila odločba izdana preuranjeno.
ZKme-1 člen 37, 37/1, 37/2. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 37, 37/3. ZUP člen 103, 103/1, 104, 104/1.
vročitev odločbe - fikcija vročitve - prepozna pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
ZKme-1 v 37. členu predvideva fikcijo vročitve odločbe, zato sklicevanje tožeče stranke na neprejem izpodbijane odločbe in na verjetno vročitev komu drugemu, ne more predstavljati opravičenega razloga za zamudo pritožbenega roka, glede na to, da tožeča stranka v zakonsko predpisanem roku (do 30. 7. 2010) prvostopenjskega organa ni pisno obvestila o tem, da izpodbijane odločbe ni prejela.
ZBPP člen 2, 2/3, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - pristojnost za odločanje
Skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZBPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik sodišča (pristojni organ za BPP), ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Gre torej za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, v kateri, na podlagi z zakonom podeljenega javnega pooblastila, odloča pristojni organ za BPP oziroma po njegovem pooblastilu drug sodnik s položajem svetnika.
Po presoji sodišča ni mogoče slediti stališču tožnice, da so podatki o njenem premoženjskem stanju, glede na njeno brezposelnost in položaj mestne svetnice, za odločitev nerelevantni.
tožba zaradi molka organa - brezplačna pravna pomoč - očitno neutemeljena tožba
Iz spisa je nesporno razvidno, da je tožena stranka izdala odločbo o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč že dne 30. 7. 2012, torej približno eno leto preden je tožnik vložil tožbo zaradi molka organa. V spisu je povratnica, ki dokazuje, da je tožnik navedeno odločbo tudi prejel dne 3. 8. 2012. Zaradi absolutno žaljivega pisanja tožnika v odgovoru na odgovor tožene stranke pa sodišče ni tožnika posebej pozivalo, naj podrobneje pojasni, katero konkretno vlogo za spremembo odločbe je imel v mislih, ko je pisal odgovor na odgovor tožene stranke. Podatki v tožbi in v upravnem sporu namreč zadoščajo za ugotovitev, da je tožba zaradi molka očitno neutemeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine
Tožeča stranka je v prošnji za dodelitev BPP sicer navedla, da začasno prebiva na naslovu C., vendar je tožena stranka iz podatkov uradnih evidenc ugotovila, da na tem naslovu nikoli ni imela prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, zato je pri odločanju o dodelitvi BPP upravičeno upoštevala vrednost te nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - ustavna pritožba - izčrpanje pravnih sredstev - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka v pravdni zadevi ni izčrpala vseh pravnih sredstev, poleg tega pa gre tudi za spor majhne vrednosti, zato je bilo v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, da za vložitev ustavne pritožbe ni izpolnjen objektivni pogoj iz petega odstavka 24. člena BPP.
denacionalizacija - stroški postopka- uspeh v postopku
Ob dejstvu, da se je postopek denacionalizacije začel na zahtevo tožnice in ob dejstvu, da je tožnica v postopku uspela, v določbah ZUP/86 tožena stranka ni imela podlage za to, da bi njeni zahtevi za povračilo priglašenih stroškov ugodila.
ZUP člen 298, 298/1, 298/2. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
sklep o izvršbi - izrek denarne kazni - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil izdan na podlagi prvega in drugega odstavka 298. člena ZUP, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo
V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izdana na podlagi odločbe o inšpekcijskih ukrepih, izrečenih na podlagi 152. člena ZGO-1, z dne 27. 2. 2012, ki je postala pravnomočna, kar ni sporno. V navedeni inšpekcijski odločbi je kot nedovoljen poseg navedena nelegalna gradnja zidanega stanovanjskega objekta navedenih dimenzij, stoječega na zemljišču parc. št. 305 in 304/7, obe k.o. ..., kot inšpekcijska zavezanka pa je bila med drugimi navedena tudi tožnica. Navedeno pomeni, da je zaradi nedovoljenega posega v prostor nastala tožničina obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po v času odločanja veljavnem petem odstavku 157. člena ZGO-1. Tožničin tožbeni ugovor, da ji nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ne bi smelo biti odmerjeno, ker ni bila investitorica sporne gradnje, zato ni upošteven.
ZBPP člen 2, 2/3, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - pristojnost za odločanje
Po tretjem odstavku 2. člena ZBPP o odobritvi BPP odloči predsednik okrožnega oziroma specializiranega sodišča prve stopnje (v konkretnem primeru Upravnega sodišča RS), ki pa lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na specializiranem sodišču.
Tožnica v postavljenem roku ni odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti, zato je pravilno stališče, da tako nepopolne vloge ni mogoče obravnavati in jo je treba zavreči.
ZBPP člen 12, 12/2, 13. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - premoženjski pogoj
Priznana denarna socialna pomoč pomeni, da samski prosilec ali družina nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi presegalo znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF, kar je treba upoštevati tudi v postopku za dodelitev BPP, razen če organ ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do spremembe v premoženjskem stanju.
Tudi v letu 1980 takrat veljavni ZGO/73 je v 3. členu določal, da je za gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če zakon ne določa drugače. Glede na navedeno dejstvo, da se je upravni organ v izpodbijani odločbi v zvezi z dolžnostjo pridobiti gradbeno dovoljenje skliceval le na določbo ZGO-1 ne pa tudi na pred njim veljavne zakone s tega področja, ne more vplivati na ugotovitev, da gre v obravnavanem primeru za nelegalno gradnjo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča
Res je, da tožnik ni predlagatelj obnove postopka iz 2. točke izreka ustavne odločbe U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, saj je predlog vložil 23. 12. 2010, nanaša pa se na obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev, vendar pa pri odločanju o tem predlogu vseeno ni mogoče upoštevati razveljavljenega drugega odstavka 62. člena ZGO-1. V nasprotnem primeru namreč tožnik v svojem, v času objave ustavne odločbe še ne pravnomočno zaključenem postopku za obnovo, ne bi bil v enakem položaju kot predlagatelji obnove iz 2. točke ustavne odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija objekta - odmiki - stranski udeleženec - načelo zaslišanja stranke - ogled
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v vseh vabilih za ustne obravnave, razpisane za 15. 6., 11. 7., 17. 8. (ogled) in 10. 10. 2011, opozorjen na možnost pisne izjave, kot to določa drugi odstavek 63. člena ZGO-1. Tožnik je svoj izostanek zaradi zdravstvenih razlogov opravičil za 11. 7. (obravnava ni bila opravljena, pred tem tudi ne 15. 6.) in za 10. 10. 2011, ko je upravni organ kljub temu glavno obravnavo opravil ter istega dne tožniku poslal zapisnik s pozivom, da se v zadevi izjavi. Tožnik je svoje pripombe glede načrtovane gradnje podal v vlogah z dne 17. 8. in 27. 10. 2011, v vlogi z dne 24. 9. 2011 pa je zapisal pripombe glede opravljenega ogleda, saj mu je upravni organ tudi o tem poslal zapisnik. Navedeni potek postopka kaže, da je imel tožnik kot stranski udeleženec v postopku vse možnosti za zavarovanje svojih pravic in pravnih interesov, kar je tudi izkoristil.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se odloča o dopustnosti gradnje na podlagi prikaza v PGD in ne z ogledom. To velja tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko gre za t. i. legalizacijo objekta, zgrajenega pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.