• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>
  • 141.
    VSRS sklep VIII Ips 132/2014
    8.12.2014
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS3006312
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZJU člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
    Sodišče druge stopnje je štelo tek roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi od razloga, ki ni predhodno ugotovljeni odpovedni razlog, zato je podano nasprotje med razlogi o odločilnem dejstvu.

    ZJU, ki je v razmerju do ZDR specialen zakon, nastanek odpovednega razloga (in s tem začetek teka roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi) izrecno veže na spremembo akta.
  • 142.
    VSRS sodba VIII Ips 83/2014
    8.12.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS3006313
    ZPIZ-1 člen 178, 249, 275.
    pravica do invalidske pokojnine - pravica do varstvenega dodatka - izdaja nove odločbe - poseg v pravnomočno urejeno razmerje - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti
    Z izpodbijanima odločbama je torej tožena stranka posegla samo v izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, ni pa ukinila same pravice do invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, niti ni posegla v razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Zato sta za presojo v obravnavanem primeru bistvena sklepa tožene stranke z dne 19. 4. 1991 in dne 7. 5. 1991, kar je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi spregledalo, vendar to na odločitev ni vplivalo.

    Tožena stranka je v izpodbijanih odločbah kot pravno podlago za poseg v pravnomočni odločbi navedla določbo prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1, ki pa je v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Tožnik je bil že v času, ko je tožena stranka izdala odločbi z dne 19. 4. 1991 in dne 7. 5. 1991, vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Avstriji, in sicer od 1. 4. 1991 dalje. Dejstvo, da je tožena stranka tožniku priznala pravico za nazaj (od 23. 1. 1991), ni bistveno, glede na to, da se upošteva dejansko stanje v trenutku izdaje odločbe. Tožena stranka v zvezi s tem zmotno navaja, da je dejstvo ponovne vključitve v obvezno zavarovanje nastopilo po pričetku izplačevanja pokojnine, torej po 23. 1. 1991. Navedeno pomeni, da tožnik ni ponovno vstopil v zavarovanje po izdaji odločbe o odmeri, temveč pred tem. Zato tožena stranka v določbi prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 ni imela pravne podlage, da bi tožniku ustavila izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka.

    Druge pravne podlage za izdajo spornih odločb tožena stranka ne zatrjuje, niti je ZPIZ-1 ne vsebuje. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka šele v letu 2011 zvedela za tožnikovo zavarovanje, ki je v času izdaje odločbe o odmeri invalidske pokojnine in varstvenega dodatka ter izplačevanju že obstajalo, bi tožena stranka lahko posegla v tožnikovi pravnomočni odločbi z dne 19. 4. 1991 in dne 7. 5. 1991 le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1.
  • 143.
    VSRS sodba VIII Ips 194/2014
    8.12.2014
    DELOVNO PRAVO
    VS3006303
    ZDR-1 člen 89.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
    Ob koncu prvega tromesečja 2013 so bili rezultati neugodni in tudi prognoza je bila slaba, zaradi česar je tožena stranka dejansko in ne samo navidezno spremenila organizacijo dela ter zmanjšala število zaposlenih. Kasnejši dogodki, ko je 31. 5. 2013, po odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugega revizorja informacijskih sistemov, tožena stranka sprejela sklep o ukinitvi pododdelka, obstoj odpovednega razloga samo potrjujejo.

    Zaposlitev delavca v eni od povezanih družb samo po sebi ne pomeni zlorabe instituta odpovedi iz poslovnega razloga.

    Neutemeljeno je tudi revizijsko zavzemanje za to, da bi moral preizkus, ali je delo dveh revizorjev še potrebno, zajeti daljše časovno obdobje, ker naj bi v določenem obdobju res bilo manj dela, da pa se to nadomesti že v naslednjem obdobju. Tožena stranka je namreč imela pravico, da se je že po krajšem obdobju slabših poslovnih rezultatov in slabi prognozi odločila za spremembe in zmanjšanje števila zaposlenih. Da bi se razmere po tem izboljšale in da bi se znova izkazala potreba po zaposlitvi, ni bilo ugotovljeno, zato tudi s tega vidika zlorabe ni zaznati.
  • 144.
    VSRS sodba VIII Ips 61/2014
    8.12.2014
    DELOVNO PRAVO
    VS3006299
    ZDR člen 65, 82, 86, 88. ZDR-1 člen 118. ZPP člen 286.
    pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - meje sodne presoje - dokazno breme - prekluzija - sodna razveza pogodbe - priznanje delovnega razmerja za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih
    Ob tem, da je tožnica izrecno nasprotovala obstoju razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, na katerega se je v odpovedi sklicevala tožena stranka, je bilo dokazno breme glede obstoja tega razloga na strani tožene stranke. Tožena stranka navedb v zvezi s tem ni podala pravočasno (niti predlagala ustreznih dokazov), zaradi česar je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo določbo 286. člena ZPP, oziroma bi prav v nasprotnem primeru prišlo do kršitve te zakonske določbe.

    Iz določbe 118. člena ZDR-1 ne izhaja, da bi morala tožnica podati ustrezen tožbeni zahtevek za sodno razvezo, saj bi predlog za razvezo lahko podala tudi tožena stranka (kar pa je tudi storila), sodišče pa bi lahko (ob ugotovitvi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interese nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče) odločilo o sodni razvezi in denarnem povračilu.

    V zvezi z odločitvijo o trajanju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki od 20. 2. 2011 do 18. 1. 2012 in nato šele od 1. 8. 2012 do 10. 9. 2013, ne pa v vmesnem obdobju, je utemeljena revizija tožnice, saj je bilo ugotovljeno tudi, da je bila tožnica od 19. 1. 2012 do 31. 7. 2012 zaposlena pri drugem delodajalcu, vendar le za krajši delovni čas, 20 ur tedensko. V takšnem primeru ni utemeljenih razlogov za nepriznanje delovnega razmerja pri dveh delodajalcih.
  • 145.
    VSRS Sklep I Kp 59860/2012-454
    5.12.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007317
    ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-3, 394, 394/4.
    pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu - trajanje postopka - dolžnost posebno hitrega postopanja
    Višje sodišče je navedlo konkretna dejstva in okoliščine na podlagi katerih je sklepalo, da je pri obdolžencu podana tako visoka stopnja nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, da jo je mogoče odpraviti le s priporom ter da je pripor neizogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi.
  • 146.
    VSRS Sklep X Ips 212/2014
    4.12.2014
    INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
    VS1014967
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 152.
    dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - nezakonita gradnja - pomembno pravno vprašanje - nezakonita ali neskladna gradnja - gradnja drugačnega oziroma drugega objekta - že rešeno vprašanje - odstop od sodne prakse VS - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine niso izkazane
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

    Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je gradnja drugačnega oziroma drugega objekta nelegalna gradnja, zato revidentovo vprašanje, ali gre pri gradnji drugačnega oz. drugega objekta za neskladno ali nelegalno gradnjo, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

    Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazati s sklicevanjem in napačno interpretacijo odločbe Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na drugačno dejansko in pravno stanje.

    Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh pa revident ni izkazal.
  • 147.
    VSRS Sodba X Ips 285/2013
    4.12.2014
    UPRAVNI SPOR - DAVKI
    VS1014962
    ZDavP-2 člen 97, 97/1, 155, 155/1-1. ZDavP člen 47. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 35, 35/1. ZGD člen 394, 394/1.
    zahteva za vračilo davka - prisilna izterjava davka od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod - izvršilni naslov - aktivni družbenik - odgovornost za dolgove izbrisane družbe - odprava sklepa o prisilni izterjavi - prostovoljno plačilo - pravica do sodnega varstva
    Za presojo utemeljenosti zahteve za vračilo davka je bistveno, da je davčni zavezanec plačal nekaj, kar ni bil dolžan, oziroma več, kot je bil dolžan. V obravnavanem primeru je davčni dolg izbrisane družbe obstajal v višini, zahtevani tudi v izvršilnem postopku, revidentka pa je bila aktivna družbenica izbrisane družbe in kot taka v času plačila davka odgovorna za njene dolgove.

    Zgolj dejstvo, da je bil sklep o prisilni izterjavi dolga odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek (v ponovnem postopku pa se je prisilna izterjava ustavila zaradi zastaranja pravice do izterjave), še ne pomeni, da davčni dolg ni obstajal in da je bilo zaradi tega vse, kar je bilo na račun davčnega dolga plačano, plačano ne da bi obstajal dolg, in da so zato izpolnjeni pogoji za vračilo davka.
  • 148.
    VSRS Sklep X Ips 442/2014
    4.12.2014
    UPRAVNI SPOR - TUJCI
    VS1014914
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 83, 83/2-3, 84, 84/2.
    razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - navedbe v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe - preživljanje otrok
    Revident ni navedel nobene okoliščine, ki bi vplivala na dovoljenost revizije. Navedel je zgolj relevantno pravno podlago (3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1), kar pa za dovoljenost revizije ne zadošča.

    Revident je v nadaljevanju revizije sicer navedel določene posledice izpodbijane odločitve (čeprav v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe), vendar jih ni izkazal, zaradi česar revizija ne more biti dovoljena na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 149.
    VSRS sklep II DoR 352/2014
    4.12.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0017252
    ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. OZ člen 168.
    dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč

    Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega in procesnega prava glede presoje tožnikove upravičenosti do povrnitve nadomestila za tujo nego in pomoč.

  • 150.
    VSRS sklep II DoR 367/2014
    4.12.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS0017331
    ZPP člen 13, 13/2, 339, 339/2-14, 367a, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - predhodno vprašanje - dopustnost izvršbe - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

    Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367. a člena ZPP.

  • 151.
    VSRS sklep II Ips 235/2014
    4.12.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0017357
    ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 367, 367a. ZZZDR člen 129.
    dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživnina - zmožnosti preživninskega zavezanca - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti

    Pravica do izjavljanja je temeljna procesna pravica in stranka mora imeti vselej možnost, da se o dejstvih in dokazih, ki bi bila lahko pomembna za odločitev izjavi in se do njih opredeli. To velja tudi za dokaze, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti. Tožencu ni bila dana možnost, da bi se izjavil o dokazu, na katerega sta nižji sodišči oprli svojo odločitev (5. člen ZPP), zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

  • 152.
    VSRS sklep II DoR 353/2014
    4.12.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017383
    OZ člen 198. ZDen člen 72. EKČP člen 6. URS člen 2. Sporazum med RS in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih člen 2. ZPP člen 13, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - nemožnost uporabe nepremičnine - povrnitev škode - odškodnina - kanonsko pravo - zastaranje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
  • 153.
    VSRS Sodba I Ips 12953/2010-124
    4.12.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007308
    ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti – obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Vložnik je dolžan kršitev zakona, ki jo zatrjuje, razločno pojasniti oziroma utemeljiti. Prav slednje je nujen pogoj za to, da bo sodišče lahko preizkusilo utemeljenost zahteve. Pri tem ni dovolj, da se vložnik sklicuje le na vrsto oziroma tip kršitve, ne da bi jo konkretiziral in substanciral razloge, iz katerih je bilo pravno sredstvo vloženo.
  • 154.
    VSRS Sodba I Up 369/2014
    4.12.2014
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1014918
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 33.
    mednarodna zaščita - predaja tujca odgovorni državi Švici - dokazno breme o obstoju razlogov za nepredajo - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
    Predaja prosilca v državo članico, ki je bila določena za odgovorno, ni mogoča, če obstajajo utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca.

    Obstoj pogojev po členu 3(2) Uredbe Dublin III je tožnik sicer zatrjeval, vendar jih po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal. Njegove trditve ne dajejo podlage, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, da bi v Švici obstajale sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
  • 155.
    VSRS sklep II Ips 119/2014
    4.12.2014
    DRUŠTVA - USTAVNO PRAVO
    VS0017281
    ZDru-1 člen 14, 14/1. URS člen 23, 25.
    dopuščena revizija - društva - lovska družina - disciplinski postopek - obrazložitev odločbe disciplinske komisije - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - pravica do obrambe

    Temeljno načelo disciplinskega postopka je, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo pravila društva. Disciplinskim organom ni prepuščeno, da opravljajo procesna dejanja na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč so za posamezna procesna opravila predpisane posebne oblike.

  • 156.
    VSRS Sodba I Ips 83200/2010-67
    4.12.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007337
    ZKP člen 371, 371/1-8.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prepoznava po fotografijah - prepoznava na policiji
    Zapisnik o prepoznavi storilca po fotografijah, ki jo je na policiji opravila priča, ni nedovoljen dokaz, kadar je pridobljen skladno z zakonskimi pooblastili policije; ker pa ne gre za dokaz v formalnem procesnem smislu, se sodba nanj ne sme opirati.
  • 157.
    VSRS Sodba X Ips 215/2013
    4.12.2014
    DAVKI
    VS1014961
    ZDavP-2 člen 5, 68, 68/5, 68/6, 77. ZPP člen 8, 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 51. URS člen 22, 23.
    premoženje neznanega izvora - retroaktivnost - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - znižanje davčne osnove - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - direktor - poraba - obresti - dokazni postopek - dokazna ocena - dokazno breme - zaslišanje priče
    Na podlagi 69. člena tedaj veljavnega ZDavP-2 sme organ pred uvedbo postopka pozvati davčnega zavezanca, da predloži podatke o svojem premoženju in da na podlagi teh in drugih zbranih informacij uvede davčni postopek (sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru), če ugotovljeno premoženje kaže na precejšnje nesorazmerje med prijavljenim in na tej podlagi ugotovljenim. Iz predpisa pa ne izhaja, da je uvedba postopka pogojena z že ugotovljenim nesorazmerjem med vrednostjo premoženje v začetku in koncu obdobja in konkretno višino te razlike, saj je to šele rezultat ugotovitvenega postopka.

    Ni utemeljeni revidentov ugovor, da je določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 v nasprotju z Ustavo RS (2. in 147. členom), ker naj iz njej ne bi izhajal kriterij za izbiro zavezanca oziroma da je odločitev organa, da se uvede postopek ravno zoper revidenta, samovoljna, ker že ob izbiri revidenta kot zavezanca za davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 organ ne razpolaga s podatkom o obsegu premoženja.

    Metoda cenitve v zakonu ni izrecno predpisana, cilj cenitve pa je, da se čim bolj približa resničnemu dejanskemu stanju, zato jo upravni organ prve stopnje izbere glede na okoliščine konkretnega primera. Po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se poraba sredstev v zasebne namene v celoti upošteva v davčno osnovo, saj ne povečuje premoženja in ne zmanjšuje obveznosti oziroma ne sodi med obveznosti za pridobivanje premoženja.

    V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Cenitveni postopek je torej ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določitev verjetne davčne osnove. V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi druge dokaze.

    V zatrjevanem razmerju gre za posojilo družbi in bi tako moralo biti v skladu s pravili o vodenju poslovnih knjig evidentirano v računovodskih izkazih družbe in razvidno iz blagajniškega poslovanja, kar temelji na ustreznih listinah, zato je revidentovo stališče o nekogentnosti oblike brezpredmetno. Ni utemeljen niti revidentov ugovor, da ni obstajala njegova obveznost evidentiranja navedenih razmerij. Kot direktor družbe je bil na podlagi Zakona o gospodarskih družbah odgovoren za pravilnost poslovanja v navedeni družbi.
  • 158.
    VSRS Sklep I Up 352/2014
    4.12.2014
    UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - TAKSE
    VS1014927
    ZST-1 člen 1, 1/3. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
    neplačilo sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - ustavitev postopka - domneva umika
    Ker tretji odstavek 105. a člena ZPP za primer neplačila sodne takse določa domnevo umika vloge, je sklep sodišča o ustavitvi postopka neodvisen od dejanskega umika vloge oziroma privolitve pritožnika.
  • 159.
    VSRS sodba II Ips 354/2013
    4.12.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0017343
    ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - protispisnost - opredelitev pravne podlage odločitve v sodni odločbi - povrnitev premoženjske škode - odgovornost
    Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni navedlo zakonske podlage, ki jo je uporabilo, ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo spremenilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča.
  • 160.
    VSRS sodba II Ips 237/2012
    4.12.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0017283
    OZ člen 352, 364, 364/2.
    odškodninski spor - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - škoda - zaključek zdravljenja - vednost o obsegu škode - nova škoda - pripoznava terjatve - višina terjatve ob pripoznavi - skrbnost oškodovanca
    Tožnik na podlagi izvedenskega mnenja z dne 27. 8. 2005 ni imel podlage za „ugibanje“, ali je bila omenjena težava posledica škodnega dogodka ali ne oziroma ali je bil dolžan v primeru nejasnosti pomisliti tudi na možnost, da težava ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.

    Plačilo z dne 20. 12. 2005 zastaranja na podlagi drugega odstavka 364. člena OZ ni pretrgalo, ker je toženka ob pripoznavi navedla višino terjatve.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>