ZUS-1 člen 42, 42/1, 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 96, 96/2, 202, 203, 203/3-1, 213.
carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
ZUS-1 člen 59, 59/3-2, 93/1. ZPP člen 339/2-8, 339/2-10.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - vedenje o davčni goljufiji - subjektivni element - glavna obravnava v upravnem sporu - načelo kontradiktornosti
Ker se revident glede dejstev in okoliščin, na katerih temelji izpodbijana sodba, ni imel možnosti neposredno izjasniti ne v upravnem postopku, ne na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje, je Vrhovno sodišče zaradi kršitve načela kontradiktornosti na podlagi 93. člena ter druge alineje tretjega odstavka 59. člena ZUS-1 in 8. in 10. točke 339. člena ZPP zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Nagib je sicer res postal del kavze pogodbe, vendar pa na njeno pravno opredelitev ni vplival, vplival pa je na med pravdnimi strankami sicer nesporno okoliščino, da je pogodba prenehala veljati zaradi prenehanja nudenja oskrbe tožnici, kar pravno pomeni, da je odpadla kavza pogodbe, brez nje pa pogodba ne more več obstajati (39. člen OZ).
Ko revidentka izpostavlja tudi fraudulozen namen toženih strank pri sklepanju obeh pogodb, in sicer izigrati jo oziroma izkoristiti njeno slabost, naivnost, bolezen in domotožje, s temi trditvami dejansko uveljavlja izpodbojnost pogodb, ne pa njune ničnosti (prevara v smislu 49. člena OZ).
Za navideznost pogodbe ne zadošča le volja ene pogodbene stranke, da se sklene navidezna pogodba, temveč vseh pogodbenih strank.
Ob uveljavljanem kondikcijskem zahtevku je pasivno legitimiran za vrnitev tisti, ki je denar prejel, ga uporabil v svojo korist in bil tako obogaten.
Sodišči prve in druge stopnje sta materialnopravno pravilno ugotovili, da - pogodbi ne predstavljata niti pogodbe o preužitku, niti pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – odklonitveni razlog – nepristranskost - razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev sodbe po obnovi kazenskega postopka
Komentar in nasmešek sodnika še ne predstavljata ravnanja sodnika, ki bi sama po sebi ali ob upoštevanju dejstva, da je sodnik sodišča prve stopnje odločal v vsebinsko povezani zadevi, lahko vzbudila dvom v nepristranskost sodnika, saj ne zadostujejo, da bi iz njih bilo mogoče sklepati na pristranski osebni odnos sodnika do obravnavane zadeve.
Sodišče mora tudi v ponovljenem postopku obrazložiti vsa odločilna dejstva, ki so podlaga za odločitev in se ne more zgolj sklicevati na dejansko stanje, ugotovljeno v predhodnem postopku.
ZMZ člen 21, 21/1, 21/2, 30, 51, 51/1-1, 51/4. ZUP člen 164, 164/1, 164/2. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
Ugotavljanje tožnikove istovetnosti in način tega ugotavljanja sta stvar dejanskega stanja, ki ga v upravnem postopku ugotavlja samostojno upravni organ, ki ta postopek vodi.
Kot dokazi, na podlagi katerih se ugotovijo dejstva, na njihovi podlagi pa izda odločba, se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari, med drugim tudi dokazi (neposredni ali posredni), ki jih predloži stranka, in izjava stranke (164. člen ZUP v zvezi s 30. členom ZMZ).
ZPP člen 377, 384, 384/4. ZSZ člen 18, 21, 36. ZNP člen 37, 104.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - razlastitev – postopek za določitev odškodnine – postranske terjatve - revizijsko izpodbijanje teka zamudnih obresti
Na podlagi ZSZ revizija ni dovoljena, če predmet njenega izpodbijanja ni (tudi) odločitev o glavni stvari razlastitve. V obravnavanem revizijskem postopku ni sporna odločitev o odvzemu lastninske pravice niti odločitev o plačilu odškodnine, temveč je sporen zgolj začetek teka obresti od pravnomočno prisojenih terjatev za plačilo odškodnine za razlaščene nepremičnine. Ker revizija zoper odločitev o postranski terjatvi oz. postranskem procesnem zahtevku v primeru, ko predmet izpodbijanja ni hkrati tudi odločitev o odvzemu lastninske pravice oz. glavnični zahtevek za plačilo odškodninske terjatve, glede na določilo 36. člena ZSZ ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona ter 21. členom ZSZ in 37. členom ZNP zavrglo.
zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - AO plus - zavarovalno kritje - skupni namen pogodbenih strank - razlaga spornih pogodbenih določil - zmotna uporaba materialnega prava
Določbam zavarovalne pogodbe, ki vsebujejo izrecno besedilo „med vožnjo“, stranki ves čas pripisujeta različen pomen. Gre za nasprotujoča, a mogoča pomena pogodbene določbe, ki ju ni mogoče vnaprej izključiti z ustaljenimi metodami razlage. Navedeno terja materialnopravni sklep, da je takšna pogodbena določba sporna, zaradi česar bi morala biti uporabljena pravila razlage iz drugega odstavka 82. člena OZ.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – posredovanje pri nakupu ali prodaji – pravna zmota
Posredovanje pri kaznivem dejanju prometa z mamili pomeni dejansko posredovanje pri vzpostavljanju stikov med prodajalcem in kupci, pri čemer za obstoj kaznivega dejanja ni pomembno ali to posrednik stori za plačilo ali iz kakšnega drugega motiva.
najemna pogodba - poslovni prostor - odstop od najemne pogodbe - povrnitev vlaganj - spremenjene razmere - neupravičena pridobitev
Pogodbeni stranki sta izključili uporabo določb o neupravičeni obogatitvi zaradi povrnitve vlaganj pravne prednice tožnika za primer, ko pogodba predčasno preneha po njegovi volji.
Izpodbojnega zahtevka, ki je pogoj za uveljavljanje razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ), tožnik ni postavil. Drugačno uveljavljanje razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (na primer z ugovorom) ne pride v poštev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VS0016908
ZPP člen 213, 213/2, 370, 370/3. ZFPPod člen 37, 37/1.
povrnitev premoženjske škode – odgovornost države zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra zaradi neuskladitve družbe z določbami ZGD - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Družba E. d. o. o. je imela možnost sprožiti ustrezne postopke, ki bi preprečili njen izbris iz sodnega registra. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da je družba kljub obstoju sodnih postopkov zaradi sporov med družbeniki lahko odločala z večino, potrebno za sprejemanje odločitev (tudi za sprejem odločitve o povečanju osnovnega kapitala oziroma za spremembo družbene pogodbe in za odločitev o vložitvi predlogov za vpis v sodni register). V svojem delovanju tako ni bila onemogočena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017019
ZPP člen 339, 339/1-15. ZGD člen 416. ZGD-1 člen 481, 482. ZN člen 47, 48. ZOR člen 38, 73, 103, 107, 107/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožbeni zahtevek - nedopustno razpolaganje pravdnih strank - protispisnost - opcijska pogodba - učinki pogodbe - prenos poslovnih deležev - oblika pogodbe - ničnost - notarski zapis - teorija realizacije - konvalidacija pogodbe - nemško pravo
Procesna kršitev, tako imenovana protispisnost, lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje.
Sodišči sta upoštevali spoznanja pravne znanosti, ki so že uveljavljena v naši sodni praksi, po kateri gre pri opcijah za dve pogodbi. Prva je opcijska pogodba, katere vsebina je dogovor o ustanovitvi opcije kot oblikovalne pravice, ki opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da z opcijsko izjavo doseže sklenitev glavne pogodbe. Vsebina glavne pogodbe je določena z opcijsko pogodbo. Sklenjena opcijska pogodba pomeni hkrati tudi zavezujočo ponudbo opcijskega zavezanca, ki jo lahko enostransko sprejme opcijski upravičenec. Opcijska pogodba nastane in zavezuje od trenutka sklenitve naprej, glavna pogodba pa nastane po splošnih pravilih v trenutku prejema opcijske izjave, s katero opcijski upravičenec sprejme ponudbo za sklenitev glavne pogodbe, ki izhaja iz opcijske pogodbe.
Določenost notarskega zapisa tako v času sklepanja sporne opcijske pogodbe veljavne določbe 416. člena ZGD kot tudi sedaj veljavnega 481. člena ZGD-1, potrjuje pomen notarskega zapisa kot pogoja sine qua non za nastanek glavne pogodbe o prenosu deleža oziroma njeno (ne)veljavnost, če predhodna ravnanja oziroma aktivnosti pogodbenih strank niso bila zapisana v notarskem zapisu. Opcijska pogodba in opcijska izjava morata biti sklenjeni v notarskem zapisu, vsekakor zaradi strogih posledic, ki jih imata za opcijskega zavezanca, saj je s podano opcijsko izjavo in njenim prejemom s strani zavezanca sklenjena oziroma nastane glavna pogodba. Najstrožja stopnja obličnosti pa ni določena le zaradi varstva pogodbenih strank, temveč tudi zaradi varstva drugih ali celo javnega interesa.
Ob takšnem razumevanju določbi 47. in 48. člena ZN, ki v primeru pomanjkanje predpisanega notarskega zapisa pogodbo sankcionirata z ničnostjo, predstavljata „lex specialis“ v razmerju do določb ZOR – o konvalidaciji ničnega posla (drugi odstavek 107. člena ZOR) ali o teoriji realizacije (73. člen ZOR).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007112
ZKP člen 285c, 285c/1-3, 372, 420, 420/2, 424, 424/1.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitve - sodba na podlagi priznanja – priznanje krivde – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Priznanje krivde v nobenem pogledu ne sme vplivati na sodnikovo dolžnost materialnopravne presoje dejanja.
Kršitev kazenskega zakona je mogoče uspešno uveljavljati le, če je ugotovljeno, da je bil ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju kazenski zakon napačno uporabljen.
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-11, 371/2, 429, 434.
kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - presoja pritožbenih navedb
Obtožni predlog je bil že od samega začetka vložen zoper obsojenca zaradi točno določenega kaznivega dejanja. Državni tožilec je na glavni obravnavi obtožni predlog modificiral, vendar je opis dejanja v delu, ki se nanaša na način, kako je do poškodbe oškodovanca prišlo, ostal nespremenjen.
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik še pred toženčevo izpolnitvijo veljavno odstopil menjalno pogodbo tožnici, so pravilni razlogi sodišč, da njegova aktivna stvarna legitimacija ni podana.
TRANSPORTNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016912
Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) člen 19, 22, 22/2, 22/5. ZOSRL člen 208. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage člen 1, 3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - mednarodni letalski prevoz - pogodba o letalskem prevozu - prevoz potnika in prtljage - odgovornost letalskega prevoznika - objektivna odgovornost - profesionalna skrbnost - zamuda s prevozom prtljage - huda malomarnost - prtljažni listek - razlaga Montrealske konvencije - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - negativna dejstva
Pri odgovoru na vprašanje, kdo nosi trditveno in dokazno breme po petem odstavku 22. člena Montrealske konvencije je glede na jezikovno nedoločno besedilo „se dokaže“ treba izhajati iz namena konvencijske ureditve. Po prepričanju Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme na oškodovancu.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - škoda
V primerih zahtevkov za povračilo premoženjske škode zaradi prekomernega trajanja postopka je relevantno tisto premoženjsko prikrajšanje, ki je nastalo zaradi (prekomernega) trajanja postopka samega po sebi, ne glede na njegov izid za stranko, ki prikrajšanje zatrjuje.
Kasnejši zavezovalni pravni posel glede istega predmeta obveznosti sam po sebi ni ničen. Pomeni le kršitev prevzete zaveze iz prej sklenjenega zavezovalnega pravnega posla: zaveze stranke, da bo prav nasprotni pogodbeni stranki (in ne komu drugemu) izpolnila prevzeto zavezo.
ZPP člen 39, 39/1, 377, 378, 384, 384/1. ZNP člen 103.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – odškodnina za denacionalizirane odškodnine - nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – vrednost spornega predmeta – glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi gre za nepravdni postopek za določitev odškodnine: 103. člen ZNP določa, da je zoper odločbo sodišča druge stopnje v tem postopku dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj dovoljenost revizije. Po prvem odstavku 39. člena ZPP pa se kot vrednost spornega predmeta vzame le vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Ker se v obravnavani zadevi obresti ne uveljavljajo kot glavni zahtevek, revizija zoper odločitev o višini obrestne mere prisojenih obresti ni dovoljena.
ZOR člen 154, 200, 324, 378. ZPP člen 7. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu člen 63, 63/1, 64, 64/1.
povrnitev nepremoženjske škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - zastaranje odškodninske terjatve - razpravno načelo - trditveno breme - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca
Ob ugotovitvi, da so na povečano drseči podlagi zaščitne kape, nameščene na spodnjem koncu lestve, bistveno izgubile svojo varovalno funkcijo, je sodišče tudi pravilno uporabilo prvi odstavek 64. člena Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu, ko je tožencu pripisalo odgovornost, ker ni zagotovil uporabe lestve s kljukami za pripenjanje. Navedena določba uporabo pripenjanja lestve s kljukami namreč predvideva prav za primer, ko drsenja lestve ni mogoče zanesljivo preprečiti z uporabo ustrezne zaščite na spodnjem koncu lestve. V danem primeru toženec drugačne porazdelitve odgovornosti med strankama ne more doseči z ugovorom, da je sodišče druge stopnje v nasprotju z določbami ZVZD in navedenega Pravilnika spregledalo tožniku naloženo skrb za lastno varnost pri uporabi delovnih sredstev na gradbišču. Ne gre namreč za to, da te obveznosti tožnika ne bi bile pomembne, temveč za to, da je sodišče druge stopnje presodilo, da toženec ni pravočasno postavil trditev o tožnikovih opustitvah, zaradi česar sodišče teh dejstev, na katera bi bilo mogoče opreti tožnikovo soodgovornost za nastalo škodo, glede na v 7. členu ZPP uveljavljeno razpravno načelo, ni bilo pooblaščeno ugotavljati in nanje opreti svoje odločitve.