KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007139
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 424, 424/1. KZ-1 člen 25, 115.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - naklep – uboj - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti in volje v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017000
ZPP člen 380, 380/2. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124, 132, 132/1-1, 132/1-2, 132/1-3, 132/1-4, 142, 142/5, 148, 243. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - zaznamba sklepa o izvršbi - dovoljenost izbrisne tožbe zoper zaznambo izvršbe - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravnomočnost sklepa o izvršbi - materialnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - formalnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - dovoljenost zaznambe izvršbe - zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - pravica do vložitve izpodbojne tožbe
Zaznamba izvršbe in hipoteka, pridobljena v izvršilnem postopku, sta neločljivo povezani in upnik že s samo zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi pridobi tudi hipoteko. Dejstvo, da poleg zaznambe izvršbe ni bila hkrati vknjižena tudi hipoteka, glede na izrecne zakonske določbe, da se hipoteka pridobi že z vpisom zaznambe izvršbe, ni relevantno, saj vknjižba hipoteke nima konstitutivnega pomena za nastanek hipoteke, ampak ima tak pomen že vpis zaznambe izvršbe. Pridobitev zastavne pravice na nepremičnini pa nedvomno posega v pravice lastnika, zato je izbrisna tožba zoper zaznambo izvršbe dovoljena.
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme dovoliti vpisa zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, oziroma dovoli vpis samo, če je obvestilu izvršilnega sodišča priložen sklep o izvršbi, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Ker je torej zemljiškoknjižno sodišče dolžno preveriti pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, gre za formalnopravno neveljavnost vpisa, ki jo je mogoče in potrebno uveljavljati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku, zato izbrisna tožba ni dopustna.
Če tožnika nista bila udeleženca zemljiškoknjižnega postopka (od 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1), niti jima udeležba na podlagi 4. točke 132. člena ZZK-1 ne bi bila dovoljena, ali pa bi jima bila dovoljena, vendar udeležbe nista prijavila, ker za sporni zemljiškoknjižni postopek nista vedela, jima je treba dovoliti izbrisno tožbo, čeprav je očitek o vpisu zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, formalnopravni razlog neveljavnosti, saj jima v zemljiškoknjižnem postopku ni bila zagotovljena pravica do izjave, takšna zaznamba izvršbe pa je tudi materialnopravno neveljavna.
Ker ZRTVS-1 drugačnih določb ne vsebuje, je glede na določbo drugega odstavka 36. člena ZZ za spor o imenovanju generalnega direktorja (in s tem tudi za spor o uvedbi obnove tega postopka) pristojno sodišče za delovne spore.
Sodno varstvo za obnovo postopka je zagotovljeno tam, kjer je zagotovljeno sodno varstvo za glavni postopek (imenovanje generalnega direktorja), torej pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi, tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka utemeljeno opozarja, da se izreka izpodbijanih odločb v 2. točki pri očitku, ki se nanaša na dano posojilo družbi B., d. o. o., v bistvenem razlikujeta. V odločbi o izreku opomina je v 2. točki izreka namreč navedeno, da naj bi bil nad družbo B., d. o. o., kateri je A., d. d., dal posojilo, v začetku aprila 2011, to je pred izdajo revizorjevega poročila družbi A., d. d. (poročilo je bilo predano 22. 4. 2011), začet postopek prisilne poravnave. Te trditve (oziroma ugotovitve) v odločbi o uvedbi postopka ni. Zato so utemeljeni tožbeni ugovori, da je podana kršitev drugega odstavka 140. člena ZRev-2, saj je tožena stranka odločala o izreku opomina na podlagi listin oziroma drugih dokazov, ki niso bili navedeni v odločbi o začetku postopka, in se tako tožeča stranka do njih ni mogla izjasniti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Prav zavzemanje pravnih stališč je naloga sodnikov, zato ta razlog in nezadovoljstvo tožeče stranke z odločitvami pritožbenih senatov ne more pomeniti osnove za delegacijo pristojnosti.
pripor – ponovitvena nevarnost – nove okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Navedbe vložnika, ki se nanašajo na nove okoliščine, ki v času odločanja o odreditvi pripora še niso bile znane, za presojo izpodbijanega sklepa o odreditvi pripora niso relevantne.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1-4. ZDT-1 člen 173, 173/6, 174, 174/6. Državnotožilski red člen 95, 96.
strokovni nadzor nad delom državnega tožilca - strokovni pregled v posamezni zadevi - zapisnik - predmet izpodbijanja v upravnem sporu - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani Zapisnik ni upravni akt v smislu 1. in 2. člena ZUS-1.
Z izpodbijanim Zapisnikom ni bilo odločeno o kakšni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. V njem so vsebovane ugotovitve po opravljenem strokovnem pregledu v konkretni kazenski zadevi, takšne ugotovitve pa po presoji Vrhovnega sodišča ne pomenijo vsebinske odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUP člen 260, 260-9, 272, 272/1, 272/2. URS člen 158.
ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - obnova postopka - gradbeno dovoljenje
Odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja še ni pravnomočna, saj je odvisna od odločitve sodišča. Začasna ureditev stanja na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 bi bila zato edina možna sodna pot, da se prepreči realizacija gradbenega dovoljenja.
Ker pa tožnik ni izkazal verjetnosti nastale težko popravljive škode, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
obnova postopka – nova dejstva in novi dokazi – izvedensko mnenje – cenitev
Predlog za obnovo postopka je prva nasprotna udeleženka vložila iz obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP. Prva nasprotna udeleženka dovoljeni obnovitveni razlog vidi v novem, zase ugodnejšem mnenju izvedenca glede vrednosti stavbe. To tudi v reviziji izrecno poudarja in zanika, da bi obnovo postopka predlagala zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vendar pa je ključnega pomena okoliščina, da je nova cenitev od prejšnje za revidentko ugodnejša prav zato, ker temelji na drugačni metodologiji in na drugem predpisu kot prva. Ko je tako, pa je treba pritrditi stališču sodišč prve in druge stopnje, da se revidentka v predlogu v resnici zavzema za drugačno uporabo materialnega prava, kar ni dovoljen obnovitveni razlog.
pripor - odreditev pripora - skrajšani postopek – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine – neogibnost pripora
Izjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor v tem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep očitno nujen in zlasti ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno.
ZZK-1 člen 22, 22-10, 29, 29/2, 63, 148, 148/1. ZGO-1 člen 159, 159/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - zaznamba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - upravna odločba - inšpekcijska odločba
Pri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.
ZKP člen 201, 201/1-3, 272, 272/2, 371, 371/1-8, 371, 371/1-11.
pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – okoliščine
Za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici je treba opraviti presojo, ali so dokazi, ki so bili izvedeni v preiskavi, stopnjo utemeljenega suma omajali do te mere, da bi bilo treba pripor zoper obdolženca odpraviti.
Ker je bila lista določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 1. volilne enote, priloženih pa je bilo le 61. Glede na ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 39 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov ni bila dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.
Ker torej tožena stranka ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne gre za formalne pomanjkljivosti, za odločitev tudi ni pravno pomembno, kakšen rok za dopolnitev vloge je bil tožeči stranki dan za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka tožeče stranke v obravnavani zadevi niti ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 23 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost.
Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka niti ni bila dolžna pozivati tožeče stranke na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če Volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je glede na določbe ZUP, na katere se sklicuje tožeča stranka, specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
Ker je bila lista tako torej določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 5. volilne enote, priloženih pa je bilo le 76, kar med strankama niti ni sporno. Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 24 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov s 24 podporami ni bila niti dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.
Brez objektivne možnosti, da bi obdolženec ponovil kaznivo dejanje na isti način, ter ob odsotnosti kakršnihkoli okoliščin, ki bi omogočale zaključek, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje na kak drug način, ni podane konkretne nevarnosti, da bo obdolženec v prihodnosti izvrševal istovrstna kazniva dejanja.
mandatna pogodba - odvetniško zastopanje - odstop od pogodbe - nagrada za odvetniške storitve - kršitev pogodbe
Ker je bil razlog za odstop tožene stranke tožnikova kršitev pogodbe, revident nima pravice do pavšalne nagrade iz drugega odstavka 8. člena pogodbe, dogovorjene za primer prenehanja pogodbe.