ZPP člen 325, 325/1, 367, 367/1, 374, 374/2, 377. ZD člen 46, 46/3, 46/4.
dopolnilna sodba - neobstoječa sodba - pravica do pravnega sredstva - dovoljenost revizije - dedovanje - vštevanje daril v dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža
Ker tožeči stranki izdajo dopolnilne sodbe nista predlagali (prvi odstavek 325. člena ZPP), je o tem delu tudi po izdaji sodbe sodišča druge stopnje, ki v izreku potrjuje „le“ ugodilni del prvostopne sodbe, ostalo neodločeno. To pa pomeni, da sta tožnici v tem delu izgubili pravico vložiti izredno pravno sredstvo v zvezi s tistimi deli tožbenih zahtevkov, o katerih ni bilo niti pravnomočno odločeno, in s katerimi torej v tej pravdi nista uspeli doseči zahtevanega pravnega varstva. Ker zoper neobstoječo odločbo tudi izredno pravno sredstvo ni mogoče uveljavljati (prvi odstavek 367. člena ZPP in drugi odstavek 374. člena ZPP), je bilo treba v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavreči (377. člen ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določbo 46. člena ZD, po kateri zapustnikova izjava o nevračunavanju daril izključuje tudi njihovo vrednotenje, razen v primeru zatrjevane prikrajšanosti nujnega deleža.
ZUS-1 člen 24, 24/1, 75, 75/3, 77. ZPP člen 120, 120/1, 339, 339/2-14.
neplačilo sodne takse za tožbo - vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje razlogov za zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje kot prepoznega ali nedovoljenega (prvi odstavek 120. člena ZPP) ni navedlo. Razlogi, ki jih je navedlo, se namreč nanašajo na presojo opravičenosti vzroka za zamudo.
Ker je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z razlogi za odločitev, navedenimi v njegovi obrazložitvi, ima izpodbijani sklep take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
ZPP člen 367, 367/2, 367/5. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 1772. ZZad člen 74, 81. ZDen člen 41, 88. SPZ člen 10.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – povezanost tožbenih zahtevkov – lastninjenje – družbena lastnina – pravica uporabe - zadruge – kolizija interesa denacionalizacijskih upravičencev in podjetij v postopku lastninjenja - zavarovanje terjatev – predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP in ZZad – skrbnost imetnika pravice uporabe - denacionalizacija – vrnitev stvari v naravi - zavarovanje zahteve denacionalizacijskega upravičenca za vrnitev stvari v naravi – dobrovernost – prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve – tožba na ugotovitev ničnosti – izbrisna tožba – zemljiška knjiga – vpis prenosa pravice uporabe – konstitutivni učinki vknjižbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Pravica uporabe nepremičnin v družbeni lasti se je lahko veljavno prenašala tudi zunajknjižno; v sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena in (tudi zaradi tega) zemljiškoknjižni podatki pogosto niso izkazovali resničnega nosilca te pravice. Ugotovitev imetnika pravice uporabe zato ni mogla biti omejena le na podatke zemljiške knjige, pač pa je terjala večjo skrbnost: vsaj še ugotovitev posestnika, in v primerih, ko nepremičnine ni imel v posesti v zemljiško knjigo vpisan imetnik pravice uporabe, tudi ugotovitev, ali njegova posest temelji na zunajknjižno pridobljeni pravici uporabe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 10. členu SPZ, je načelo stvarnega prava, ki je namenjeno varstvu knjižnih pravic, ki jih pridobi dobroverni tretji od pravnega prednika, katerega položaj je pomanjkljiv ali neveljaven. Položaja denacionalizacijskega upravičenca ne varuje v primeru, ko denacionalizacijska upravičenka ni predlagala začasne odredbe po ZLPP (domnevno) zaradi pričakovanja, da bo sporna nepremičnina vključena v proces lastninskega preoblikovanja po ZZad, ker je bila pri njej vpisana pravica uporabe v korist subjekta, ki se je lastninil po navedenem predpisu.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 302, 302/1. ZIZ. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi – izvršitelj – rubež - vročitev zapisnika o rubežu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pomočnik izvršitelja je uradna oseba, ki opravlja določena uradna dejanja na podlagi pooblastil, ki mu jih daje zakon in drug predpis, vročitev zapisnika o rubežu pa je uradno dejanje, ki ga je izvršitelj dolžan opraviti v okviru svojih pravic. Izrek torej vsebuje vse elemente kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007198
ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji
Sodišče krši kazenski zakon (med drugim) če v odločbi o kazenski sankciji, prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu, obsojenka pa izpodbija odločitev o kazenski sankciji, in sicer glede trajanja in načina izvršitve kazni. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Prav zavzemanje pravnih stališč je naloga sodnikov, zato ta razlog in nezadovoljstvo tožeče stranke z odločitvami pritožbenih senatov ne more pomeniti osnove za delegacijo pristojnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007139
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 424, 424/1. KZ-1 člen 25, 115.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - naklep – uboj - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti in volje v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Glede drugega območja varstva pred hrupom, v katerega sta nižji sodišči uvrstili nepremičnino tožnikov, uredba določa, da razvrstitev posameznih območij v to območje določi minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi, sledi, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu s to uredbo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Ker občina po ugotovitvah nižjih sodišč očitno svojim obveznostim ni zadostila, je sporno vprašanje, skladno z določbami pravdnega postopka kot predhodno vprašanje rešilo sodišče (13. člen ZPP).
Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP). Prepoved reformatio in peius velja torej samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
Revizijsko sodišče je pri odmeri odškodnin upoštevalo neposredno bližino hiše od ceste, relevantno obdobje preobremenitve s hrupom, intenzivnosti imisij in okoliščine posameznega oškodovanca ter okvire prisojenih odškodnin v sodni praksi v podobnih primerih.
Ker ZRTVS-1 drugačnih določb ne vsebuje, je glede na določbo drugega odstavka 36. člena ZZ za spor o imenovanju generalnega direktorja (in s tem tudi za spor o uvedbi obnove tega postopka) pristojno sodišče za delovne spore.
Sodno varstvo za obnovo postopka je zagotovljeno tam, kjer je zagotovljeno sodno varstvo za glavni postopek (imenovanje generalnega direktorja), torej pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi, tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 367, 367/4, 385, 385/2, 391, 391/2. ZVetL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 13, 19, 30, 30/5, 30/6. ZNP člen 34, 35, 35/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003
V primeru, ko pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele še ni bila izdana, pripadajoče zemljišče pa je mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov in upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, se kot pripadajoče zemljišče določijo (zgolj) nepremičnine, ki so v navedenih aktih zajete, ne pa tudi druge nepremičnine, ki sicer ustrezajo kriterijem iz 1., 2. in 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL. To velja tako za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, kot tudi za stavbe, zgrajene po navedenem datumu.
omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosilec navedel druge osebne podatke kot v drugih prošnjah
Določba o omejitvi gibanja (51. člen ZMZ) vsebuje splošni preventivni namen, da se preprečijo v naprej nedoločljiva ravnanja prosilca za mednarodno zaščito in neželene posledice, ki niso v javnem interesu. Če prosilec ne želi razkriti svoje identitete ali zavaja azilni organ, morebitnih (bodočih) neželenih ravnanj ni mogoče individualizirati in predvideti. Na podlagi tožnikovih ravnanj – dejstva, da ni predložil identifikacijskega dokumenta in da je z različnimi podatki o svoji identiteti zavajal azilne organe, je tožena stranka ob upoštevanju načela sorazmernosti po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ocenila, da bo lahko le z odrejenim ukrepom, ki se bo izvajal v centru za tujce, zagotovila tožnikovo navzočnost in meritorno odločila o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, oziroma če bo tožnik predložil uradni identifikacijski dokument, ugotovila njegovo istovetnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zvišanje preživnine - začasno bivališče mladoletne tožeče stranke - gmotni položaj stranke v postopku
V postopku zaradi zvišanja preživnine je zaradi manj ugodnega eksistenčnega položaja mladoletne tožnice smotrno določiti za sojenje sodišče v kraju začasnega prebivališča mladoletne tožnice, ne glede na kraj prebivališča toženca.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - skrajšani postopek - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
Ko obdolženec svoj izostanek z glavne obravnave opraviči in predlaga njeno preložitev, mora sodišče najprej preizkusiti razlog, na katerega se sklicuje obdolženec v opravičilu, ter presoditi njegovo utemeljenost in šele nato odločiti, ali so podani vsi pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti, ter za svojo odločitev navesti razloge.
JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014822
ZUS-1 člen 2, 4, 33, 36, 36/1-8. ZZ člen 36, 36/2. ZUNEO člen 2, 2-1, 22. ZDSS.
imenovanje direktorja javnega zavoda - o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba - zavrženje tožbe - izpodbijanje istih aktov kot v predhodni tožbi - kršitev prepovedi diskriminacije - materialni ugovor v okviru rednega spora - subsidiarno sodno varstvo
Ker je o tožničinih tožbah v zadevi imenovanja direktorja Javnega zavoda, ki ju je tožnica vložila na Upravno sodišče, Upravno sodišče že odločilo in sta njegovi odločbi pravnomočni, so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe.
Sodno varstvo v zadevah imenovanja direktorjev javnih zavodov (če imenuje direktorja organ občine) pa je zagotovljeno v rednem upravnem sporu, to je v upravnem sporu po prvem odstavku 2. člena ZUS-1, ker tako določa ZZ, torej subsidiarno sodno varstvo ni dopustno.
Pravne podlage za samostojno tožbo na ugotovitev kršitve zakonske prepovedi diskriminacije ne daje niti Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju ZUNEO). Ta daje podlago za uveljavljanje kršitev zakonske prepovedi diskriminacije v vseh sodnih in upravnih postopkih, torej tudi v postopkih sodnega varstva v zvezi z imenovanjem direktorjev javnih zavodov, vendar v skladu z zakonom. To pa je v tem primeru ZUS-1. Tožnica bi lahko to kršitev uveljavljala kot kršitev materialnega prava v rednem upravnem sporu z izpodbojno tožbo zoper akte Občinskega sveta.
neplačilo sodne takse za tožbo - ustavitev postopka - razveljavljen sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka - vrnitev v prejšnje stanje - pravnomočna odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Vrhovno sodišče je sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, zato o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje še ni pravnomočno odločeno. Od pravnomočne odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pa je odvisna tudi odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 razveljavilo tudi s pritožbo izpodbijani sklep o ustavitvi postopka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - originarna pridobitev lastninske pravice
Dogovori oz. pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključujejo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču. V takšnih situacijah je ob drugačnih obligacijsko pravnih pa tudi stvarno pravnih učinkih dogovorov lahko nujno izključena uporaba pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice na zemljišču na podlagi gradnje (na primer dogovori o skupni gradnji, družbene pogodbe in podobno).
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 177. ZOR člen 154, 154/2.
povrnitev škode – odgovornost delodajalca - odgovornost imetnika nevarne stvari – nesreča pri delu - pojem nevarne stvari – poškodba pri delu z ožemalnim strojem – ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti
Ožemalni stroj v obratovanju (ker ga poganja elektrika, ker mu je treba streči medtem ko so v gibanju tako transportni trak, na katerega se polagajo kože kot poravnalni in ožemalni valji, ker deluje z relativno veliko silo) je nevarna stvar in delo z njim je (toliko bolj, če je normirano in če hitrost, s katero se opravlja, vpliva na doseganje norme tudi drugih delavcev) nevarna dejavnost.
pripor – odreditev pripora – kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – ponovitvena nevarnost - odločanje senata o nestrinjanju preiskovalnega sodnika s predlogom za odreditev pripora
V postopku odločanja o predlogu za odreditev pripora sodišče na podlagi dokaznega gradiva, zbranega pred odreditvijo pripora, presoja, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ali je podan kateri od pripornih razlogov iz prvega odstavka 201. člena ZKP, ali je pripor neizogiben ter ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
začasna odredba - začasna ureditev stanja – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Tudi pri zavrženju predloga za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je možno izdati začasno odredbo kot začasno ureditev stanja v smislu drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, če tožnik izkaže težko popravljivo škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor iz razmerja med starši in otroki
Če bi v tem sporu iz razmerja med starši in otroki odločalo Okrožno sodišče v Novi Gorici kot krajevno in stvarno pristojno oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v Novi Gorici, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.