DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017046
ZZZDR člen 52, 52/1. OZ člen 40.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - ničnost - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe
Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen. Gre namreč za ravnanje zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR.
V teoriji in v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom na razveljavitev pogodbe in zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe. Slednji namreč ne vsebuje zahtevka za razveljavitev pogodbe.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotovitev obstoja predikatnega (predhodnega) kaznivega dejanja, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja (pridobitev denarja, ki je predmet nadaljnjega pranja s kaznivim dejanjem) ni potrebno, da bi bil znan in procesuiran njegov storilec, temveč zadošča opredelitev objektivnih dejstev njegove izvršitve.
Smisel določbe 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je preprečiti škodljive posledice procesnih dejanj, ki jih je opravil „pooblaščenec“ brez pooblastila. O tem revizija nima razlogov, uradnega preizkusa pa ni (371. člen ZPP). Poleg tega se je tožnik navkljub temu, da je bil odvetnik A. prisoten na naroku, spustil v obravnavanje glavne stvari ter tudi odgovarjal na njegova vprašanja. Na naroku pa je bil cel čas prisoten tudi tožnikov novi pooblaščenec B. B., ki je tožniku tudi sam zastavljal vprašanja.
V skladu s prvim odstavkom 98. člena ZPP je bilo v postopku predloženo pooblastilo, iz spisa pa ni razvidno, da bi bilo to preklicano oziroma odpovedano (99. člen ZPP). V zadevi tudi ni podana kršitev Ustave, saj ta varuje pravice posameznika pred posegi države, ne pa pred revidentovo (svobodno) izbiro pooblaščenca. V Zakonu o odvetništvu so navedene dolžnosti odvetnikov, tudi glede razkritja morebitnih navzkrižij interesov. Sodišče ne more in ne sme posegati v avtonomijo stranke glede izbire pooblaščenca, odgovornost zanjo nosi pooblastitelj.
Kot sta pravilno ugotovili že sodišči nižjih stopenj, Sporazum ni obvezoval druge toženke na način, kot ga zatrjuje revident, torej, da bi morala posojati sredstva pod enakimi pogoji, kot jih je prejela Vlada Republike Slovenije od Vlade Zvezne republike Nemčije. Ti pogoji se namreč ne nanašajo na posojila končnim posojilojemalcem (zdomcem), ampak le na meddržavno posojilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje, da v konkretnem primeru nadomestitev prejšnjega ukinjenega načina ogrevanja z vzpostavitvijo kurilnice z ustrezno napeljavo pomeni posel izrednega upravljanja.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - regres za letni dopust - kolektivna pogodba
Glede na to, da je bila v odločbi Ustavnega sodišča Up-388/10-48 z dne 8. 11. 2012 ugotovljena ničnost določb 30. člena kolektivne pogodbe tožene stranke o višini regresa za letni dopust, razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena ZPP niso podani.
ZZK-1 člen 120, 132, 132/1-4, 154, 154/3-2, 157, 157/1, 157/2. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek - - odobritev udeležbe v postopku - ugovor zoper sklepu o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo - pravočasnost ugovora - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P. R. je udeležbo v zemljiškoknjižnem postopku prijavil še pred izdajo sklepa o dovolitvi vpisa in mu je sodišče udeležbo dovolilo ter proti sklepu o dovolitvi vpisa v roku osmih dni vložil ugovor. Zato je zavrženje udeleženčevega ugovora kot prepoznega nepravilno.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 62.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče je odločalo daleč po preteku časa, v katerem bi se smela preklicati pogojna obsodba in je tako utemeljen očitek sodišču prve in druge stopnje, da sta kršili določbo prvega odstavka 62. člena KZ-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - tožba zoper Republiko Slovenijo - terjatev iz naslova poslovanja s pristojnim sodišča - začasno zastopanje
Tožnica sicer uveljavlja svoj denarni zahtevek zoper Republiko Slovenijo, vendar iz njenih navedb izhaja, da utemeljuje zahtevek z očitki nezakonitega postopanja oziroma ravnanja prav stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Če bi se do takih očitkov opredeljevalo sodišče, na katerega jih naslavlja tožnica, bi to vzbujalo vtis tako imenovane objektivne pristranskosti sodišča .
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Med okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja, ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče, saj institut delegacije pristojnosti ni namenjen in
ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.
Sodna praksa pojem duševnih bolečin zaradi kršitve (osebnostne) pravice do zdravega življenjskega okolja, razlaga kot vsako psihično neugodje, ki ga trpi oškodovanec, pri čemer ni potrebno, da zaradi takšnega posega trpi njegovo zdravje. Trditvena podlaga o psihičnem neugodju in/ali okvarah zdravja zaradi nedovoljenih imisij pri posameznem tožniku je izostala. Glede na dejstvo, da gre pri škodi
v obliki prestanih duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostnih pravic predvsem za oškodovančeva subjektivna zaznavanja in t. i. preteklo škodo, ni mogoče sprejeti izvajanj revidentov, da ob vložitvi tožbe niso vedeli, kakšno je bilo njihovo psihično neugodje, ki so ga zaradi nedovoljenih imisij trpeli.
Ker pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov, so neutemeljene revizijske navedbe o zavrnitvi v reviziji izpostavljenih dokaznih predlogov, in sicer postavitev izvedencev gradbene, kmetijske in medicinske stroke ter zaslišanje tožnikov.
zakupna pogodba - zakup javne poti - izpolnitev pogodbene obveznosti - tožba za izvršitev del - občina kot pogodbena stranka - asfaltiranje javne poti - pravno mnenje - tožbeni zahtevek - opredelitev tožbenega zahtevka
Občina je s tožencema sklenila veljavno zakupno pogodbo. Gre torej za civilnopravno (obligacijsko) razmerje, v katerem občina ne nastopa kot oseba javnega prava, pač pa kot tožnikoma enakovredna, prirejena udeleženka tega razmerja.
Ker je obveznost tožene stranke asfaltiranje ceste po že obstoječi trasi in ne ureditev neke nove cesto, katere potek (trasa) in obseg bi ne bila znana, je tožbeni zahtevek opisno dovolj določen z označbo odseka ceste in navedbo približne dolžine ceste, ki jo je treba asfaltirati. Tudi natančen opis izvedbe asfaltiranja ni potreben.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZDCOPMD člen 37, 37a.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - prekrški - prevoz v cestnem prometu - obvezni počitek mobilnih delavcev - višina globe - meje sankcioniranja prekrškov
Ker so spremenjene določbe ZDCOPMD, ki so začele veljati pred izdajo sodbe, glede na opis kršitev milejše, je v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 potrebno uporabiti novejši predpis.
Sodišče ni dolžno izvesti (vseh) predlaganih dokazov, če na podlagi dokazne presoje že izvedenih dokazov oceni, da so razjasnjena vsa vprašanja, ki so pomembna za odločitev o obtožbi in da predlagani dokaz očitno ne bi bil uspešen ter vse to tudi prepričljivo obrazloži.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 57, 57/3, 59, 59/4.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - posebni pogoj - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Kadar sodišče z novo sodbo zopet izreče obsojencu pogojno obsodbo, vendar nadaljnji pogoj, naložen v prejšnji pogojni obsodbi ni bil izpolnjen, mora ta del odločbe s prejšnje pravnomočne sodbe povzeti v na novo izrečeni pogojni obsodbi, ter na novo določiti rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče ravna tako takrat, ko zanesljivo ugotovi, da obsojenec obveznosti, naložene s prejšnjo pogojno obsodbo ni izpolnil.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe - izrek sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - nerazumljiv izrek – izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da sodišče v izreku ne uporabi kratice zakona, ki v skladu s 359. členom ZKP ni obvezna sestavina izreka obsodilne sodbe, ne pomeni, da izrek zaradi tega ni pravilen ali ni razumljiv.
družbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - neizpolnitev obveznosti - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Po stališču pravne prakse in teorije je ugotavljanje notranjega odnosa stranke do dejanja, ugotavljanje prave poslovne volje strank ali ugotavljanje, kaj (in če sploh kaj) sta se stranki dejansko dogovorili, ugotavljanje dejanskega stanja. Tožnik z revizijskimi navedbami, da je prvi toženec hotel biti razumno in donosno udeležen pri poslih z usnjem, da je sodišče napačno presodilo, da se prvi toženec ni zavestno spustil v obravnavani posel in da njegova ravnanja (prejem poslovnih načrtov in izročitev denarja) ne pomenijo konkludentnih dejanj, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o obstoju volje prvega toženca za sklenitev pravnega posla, skuša izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje, kar pa po tretjem odstavku 370. člena ZPP v revizijskem postopku ni dovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0016954
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - prikrajšanje nujnega deleža - razlaga pogodbe – pogodbena volja strank – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče sta poudarili skladnost izpodbijane odločitve z voljo pogodbenih strank. Vsebina njune volje je dejansko in ne pravno vprašanje, zato ne more biti predmet predloga za dopustitev revizije ali revizije.
Kljub obdolženčevemu priznanju se bodo v nadaljnjem kazenskem postopku ugotavljale okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in od katerih bo nenazadnje odvisna tudi njegova pravna opredelitev, zato je upoštevaje njegovo agresivnost sodišče pravilno zaključilo, da bi obdolženi lahko vplival na izpovedbe prič, ki z njim živijo v istem stanovanjskem bloku.
ZDen člen 25, 25/1-3, 32, 32/2. ZPP člen 254, 339, 339/2-14.
denacionalizacija - nepremičnine - zazidana stavbna zemljišča - vrnitev v naravi
Objekt, za katerega je odločeno, da se ne vrne v naravi, ni bil nikoli last predlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov. Nastal je šele po podržavljanju. Zato ne more biti predmet vračanja v naravi.