ZMZ člen 3, 3-3, 33. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18, 18/1-b, 26, 26/1.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - predaja odgovorni državi - Hrvaška - dokazno breme o kršitvah človekovih pravic
Če so izpolnjeni pogoji, predpisani v Dublinski uredbi, se prosilec preda v obravnavo pristojni državi, če ga ta sprejme, razen, če so podane okoliščine, zaradi katerih bi bile prosilcu v odgovorni državi kršene človekove pravice, pri čemer je trditveno in delno dokazno breme na prosilcu.
pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Utemeljen sum, da je obtoženi storil očitani mu kaznivi dejanji, je v primeru odločanja o priporu po tretjem odstavku 394. člena ZKP, še vedno izkazan s še ne pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - obstoj razlogov za pripor - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Z izrečeno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena obtoženčeva pritožba zoper prvostopenjsko sodbo, je utemeljenost suma glede obeh obravnavanih kaznivih dejanj prešla v višjo stopnjo oziroma že v stopnjo gotovosti.
Kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če sodba sploh nima razlogov, ali če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Vložnik niti na trditveni ravni ni izkazal, v čem izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom, povsem na splošni ravni zatrjuje, da sodba razlogov sploh nima in v ničemer ni postavil trditve, glede katerih odločilnih dejstev naj ne bilo razlogov oziroma naj bi bili ti popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/5. URS člen 14.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izčrpanje pravnih sredstev – enakost pred zakonom
Sodišče odmeri kazen storilcu v mejah predpisane kazni za posamezno kaznivo dejanje ter ob vrednotenju okoliščin, ki vplivajo na izbiro kazni v okviru individualizacije kazni, obsojencu izreče ustrezno kazen. Ker je sankcija vedno odmerjena individualno, sklicevanje zagovornice na presojo olajševalnih oziroma obteževalnih okoliščin ne pomeni razlogov za zaključek, da je bilo obsojencu kršeno načelo enakosti pred zakonom.
zakup - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena pridobitev - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - zapadlost terjatve - kondikcija
Zaradi vlaganj prvotnega tožnika v nepremičnine, ki so bile last prvotne prve in druge toženke, od leta 2003 dalje pa tudi tretjega toženca, je na slednje prešla korist brez pravne podlage. Taka terjatev je torej obogatitvene narave, za katero je sodna praksa enotna, da zapade v plačilo šele ob predaji posesti. Ker do tega do konca zadnje glavne obravnave (še) ni prišlo, je zahtevek zoper drugo toženko in tretjega toženca, ki sta zapadlosti terjatve ugovarjala, pravilno zavrnjen.
Le posestnik, ki je vlagal v stvar v prepričanju, da je njegova, je upravičen od pravega lastnika prejeti povračilo potroškov.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Prvo dejanje usmerjeno v pregon obsojenca je bilo z vložitvijo obtožnega predloga izvršeno dne 11. 12. 2012, vendar je rok treh let od storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja pretekel že 1. 10. 2010, in je torej pregon zastaral.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS2007138
ZKP člen 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 38, 38/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
Policija je s hrambo profila DNK obsojenca, kljub temu, da je bil kazenski postopek proti njemu kot mladoletniku že ustavljen, nedopustno posegla v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
ZKP člen 170, 170/1, 371, 371/1-5, 371/1-11, 371/2.
preiskava - neposredna vložitev obtožnice - soglasje preiskovalnega sodnika - soglasje, da se ne opravi preiskava – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - pomanjkljivosti sodbe
Soglasja preiskovalnega sodnika k predlogu državnega tožilca, naj se ne opravi preiskava po prvem odstavku 170. člena ZKP, ne gre enačiti z dovoljenjem pristojnega državnega organa, ki mora biti podano za pregon posameznih kaznivih dejanj.
ZPP člen 339. OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
povrnitev škode - odgovornost države za delo državnega organa - - davčni organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve - zavedanje o storilcu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek. Vrhovno sodišče je že v več zadevah (na primer v zadevi II Ips 664/2007 in II Ips 1202/2008) zavzelo stališče, da zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - delni umik tožbe - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta ni opredeljena glede zahtevka, ki ga tožeča stranka zahteva le od prvotno prvega, sedaj pa edinega toženca in ki se nanaša na izročitev drugega dela nepremičnine in odstranitev drugih premičnin, kot je bilo zahtevano od drugega do petega toženca, toženci pa so bili v razmerju navadnega sosporništva, revizija ni dovoljena. Ni namreč mogoče presoditi, kolikšna je vrednost še spornega dela zahtevka in ali slednja presega vrednostni kriterij po drugem odstavku 367. člena ZPP.
združitev družine - mladoletnik brez spremstva - osebni razgovor - nevročeno vabilo na osebni razgovor - preložitev osebnega razgovora - gibanje osebe s priznanim statusom begunca znotraj EU
Čeprav se od osebe, ki zaprosi za združitev družine, pričakuje aktivno sodelovanje, na kar tožena stranka pravilno opozarja, pa to ne more biti razlog, da tožena stranka, ob neizkazanem vabilu na osebni razgovor in ob dejstvu, da CSD z njim ni uspel vzpostaviti stika, ne bi le-tega preložila in počakala na trenutek, da se tožnik v Republiko Slovenijo vrne oziroma na ustrezen način izkaže, da tega nima namen storiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007221
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 3, 3/2, 217. KZ-1 člen 7, 7/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker je sojenje pred prvostopenjskim sodiščem v obravnavnem primeru potekalo znova, so stranke smele predlagati izvedbo dokazov, tako tistih, ki so že bili izvedeni v prejšnjih postopkih, kot tudi novih, zato ni sprejemljivo stališče obrambe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče brez posebnega predloga obrambe tudi v ponovljenem postopku izvesti dokaz z zaslišanjem predmetne priče. Obramba bi, v kolikor je bila prepričana, da je izpovedba priče pomembna za pravilno ugotovljeno dejansko stanje in bi obsojenca razbremenila krivde, predlog za njeno zaslišanje morala podati tudi v ponovljenem postopku.
Navedba obvestila, na katerega se popravek oziroma odgovor nanaša, ni obligatorna vsebina (sestavina) tožbenega zahtevka za objavo popravka oziroma odgovora po ZMed. V konkretnem primeru je tožeča stranka svojo obveznost po prvem odstavku 28. člena ZMed glede navedbe obvestila izpolnila že s tožbeno naracijo.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016970
ZPP člen 244, 247.
prodajna pogodba za nepremičnino - del nepremičnine - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija - dokazovanje - izvedenec - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca
Res je, na kar opozarja tožnik, da sta se pravdni stranki strinjali, da sporni del zemljišča predstavlja del parc. št. 2220/2, katere lastnika sta toženca. Vendar je tožnik od sodišča zahteval, naj tožencema naloži, da morata dopustiti odmero spornega dela zemljišča od parcele tožencev, zato je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca geometra. Po ugotovitvi izvedenca geometra, da sporni del zemljišča že predstavlja del parc. št. 2233, ki je v lasti tožnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017030
URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji - razžalitev v tisku - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - načelo sorazmernosti - praktična konkordanca - objava mnenja - trditve o dejstvih - fair comment - povrnitev škode - odškodnina
V primeru, ko pride le do kolizije dveh sobivajočih pravic, ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco: gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice.
Sodišče mora pri ocenjevanju, ali je bilo s člankom nedopustno poseženo v posameznikovo čast in dobro ime, vselej presojati članek kot celoto in ne le z vidika posameznih navedb.
V teoriji in sodni praksi ne le slovenskih sodišč ampak tudi ESČP je uveljavljeno stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri prvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Pri mnenjih pa ni mogoče presojati njihove (ne)resničnosti ampak je protipravnost izključena, če toženec dokaže, da ni imel zaničevalnega namena. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih. Kadar te povezave ni, ni mogoče reči, da gre za upravičeno kritiko.
Za odločanje v obravnavani zadevi je zato pomembno, da se sporna kritika nanaša na strokovno monografijo, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino, torej ni nosilka politične ali druge javne funkcije, da bi bila dopustna ostrejša kritika. Treba je upoštevati, da v znanstveni monografiji sicer obravnava za slovensko javnost zanimivo temo iz novejše slovenske zgodovine, vendar se sporni članek s povojnim obdobjem, na katerega je osredotočena tožničina monografija, sploh ne ukvarja, ampak podaja kritično mnenje o ravnanju vplivnih ljudi v slovenski Katoliški cerkvi v kasnejšem tranzicijskem obdobju. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da bi prvi toženec svoje mnenje lahko v enaki meri izrazil brez žaljive ocene, da je tožnica pri pripravi monografije odstopila od temeljnih znanstveno-raziskovalnih načel. Ocenjuje, da je bilo upoštevajoč vrsto, vsebino in domet spornega članka nedopustno poseženo v tožničino strokovno integriteto, s tem pa tudi v njeno čast in dobro ime. Glede na navedene okoliščine obravnavanega primera je bila tako presežena meja dopustnosti uresničevanja svobode izražanja.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je takoj po vrnitvi nasprotnega udeleženca v domače okolje, kljub obiskom izvajalk zavoda ... na domu in obiskom patronaže, ki je zagotavljala redno uživanje zdravil, zaradi konfliktov med člani družine prihajalo do agresivnih izpadov nasprotnega udeleženca, je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev obeh sodišč, da so izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ Hrastovec brez njegove privolitve.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 59, 59/4.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - enotna kazen - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Sodišče je pri izreku enotne pogojne kazni upoštevalo kot določeno tudi kazen, ki je bila z združitvijo že povzeta v drugo sodbo.
ZASP člen 156, 156/2, 157b, 157b/3, 157b/4. ZUS-1 člen 32, 32/2.
davek na dodano vrednost - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Sodišče odloži izvršitev odločbe v davčnih zadevah le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih je zato treba tudi restriktivno presojati izkazanost težko popravljive škode oziroma verjetnost njenega nastanka, kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Možnost uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnosti zaradi izvršitve upravne odločbe glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. I Up 32/2011, I Up 443/2013 in I Up 534/2013) samo po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Izkazane morajo biti posebej kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi se škoda, ki naj bi zaradi davčne izvršbe nastala tožniku, štela za težko popravljivo. Teh pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik s svojimi navedbami in priloženimi računovodskimi izkazi, kot tudi z njihovo razlago, ni dovolj prepričljivo oziroma z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, saj ni konkretno navedel prepričljivih okoliščin in dejstev, da bo ta škoda dejansko nastala oziroma da je ni mogoče preprečiti na noben drug način.
ZD člen 6. ZUVza člen 4, 4/2. ZPP člen 380, 380/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - načelo vzajemnosti - dedovanje tujca - dedna sposobnost tujca - lastninska pravica tujca - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Pogoj za dedno sposobnost tujcev v Republiki Sloveniji je obstoj vzajemnosti. Tudi sicer je obstoj vzajemnosti poseben pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ko lastninsko pravico pridobiva oseba, ki ni državljan Republike Slovenije.