Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kadar predlagatelj svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017052
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. SZ člen 147. SZ-1 člen 83, 84, 84/4.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - izpraznitev stanovanja - najemna pogodba - navadno sosporništvo - zvenzakonska partnerja kot najemnika - obličnost - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek
Predlagateljica je vrednost spornega predmeta nedenarnega tožbenega zahtevka ovrednotila na 4.000,00 EUR. Toženca sta zunajzakonska partnerja, ki živita v stanovanju, katerega izpraznitev zahteva tožnica (navadna sospornika). Revizijsko sodišče je predlog vsebinsko obravnavalo, saj tožnica zasleduje enoten ekonomski cilj (prazno stanovanje), ki ni odvisen od števila sospornikov. Vrednosti spornega predmeta subjektivno kumuliranih zahtevkov se zato v tem primeru seštevajo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007184
ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona – enovito kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišče v obtožbi očitano ravnanje obdolženca pred uveljavitvijo KZ-1 izpustilo iz opisa dejanja in ga je spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, izvršenega v času, ko je bilo takšno ravnanje že inkriminirano, ni kršilo zakona v obdolženčevo škodo. Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tako pri kolektivnem, nadaljevanem kaznivem dejanju in takoimenovanem enovitem kaznivem dejanju je pomemben trenutek, ko je storilec prenehal z izvrševanjem zakonskih znakov zadnjega v tem konstruktu zaobseženega storilčevega protipravnega ravnanja.
Kljub temu, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi odločbe pravilno zapisalo, da so določila zavarovalne pogodbe materialno pravo, ki ga mora sodišče pri odločanju upoštevati, pa dejansko tega ni storilo.
neupravičena pridobitev - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - višina uporabnine - nerazdelna obveznost - solidarna obveznost - deljiva obveznost - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Materialnopravne podlage za odločitev o nerazdelni obveznosti v določbah o neupravičeni pridobitvi ni najti. Ker se nerazdelna obveznost ne domneva, je obveznost tožencev deljiva.
vročanje - vabilo na glavno obravnavo - napačna vročitev - obnova postopka - vrnitev v prejšnje stanje
V konkretni zadevi je bistveno, ali se je tožnik s sodnim pisanjem seznanil, čeprav mu je bilo le-to vročeno napačno. Glede na ugotovitve pritožbenega sodišča, da so 1) bila stečajnemu upravitelju že vročena druga sodna pisanja na domači naslov, 2) da je podpis na sporni vročilnici enak podpisu osebe, ki je sodna pisanja prevzemala na naslovu pravne osebe, ter 3) da je bil v preteklosti s sodnimi pisanji, vročenimi na takšen način, seznanjen in da je sam izpovedal, da pošto, čeprav je naslovljena na en naslov, dobi na drugega, je utemeljen zaključek, da je bil stečajni upravitelj z vabilom na pritožbeno obravnavo seznanjen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je predlagani dokaz neprimeren za dokazovanje zatrjevanega dejstva, sodišče obsojencu z zavrnitvijo dokaznega predloga, podprto s prepričljivimi razlogi, ne krši pravice do obrambe.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Sodišče se mora z navedbami strank seznaniti ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe tudi opredeliti. Pri tem sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke, mora pa se opredeliti do tistih, ki so za presojo spora odločilni. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je pomembno, da stranka, če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, ter da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče ni enostavno prezrlo.
ZPP člen 8, 212, 339, 339/2-8, 370, 370/3. OZ člen 190.
neupravičena pridobitev - menjalna pogodba - razlika v vrednosti zamenjanih nepremičnin - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
V svojih sodbah je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, da pravdne stranke ne morejo s pomočjo procesnih kršitev vsebinsko izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji in nato pravilno sprejeto na drugi stopnji. Očitek procesne kršitve v takih primerih je le navidezen: pravdna stranka z njim v bistvu graja sprejeto dokazno oceno.
Tožniku je bilo naloženo dokazovanje pozitivnih dejstev (obogatitve in njene višine), to je tistih, na katere opira svoj zahtevek, toženka pa je dokazovala, da trditve nasprotne stranke ne držijo (212. člen ZPP). Ne gre torej za prenos dokaznega bremena, ampak za dolžnost oziroma možnost izpodbijanja navedb in dokazov nasprotnika.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če predlagani dokazi niso primerni za dokazovanje zatrjevanega dejstva, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, če se pritožbeno sodišče ni podrobneje opredelilo do predlaganih novih dokazov.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
V obravnavnem primeru so kumulativno izpolnjeni pogoji za zdravljenje zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja temeljijo na konkretno ugotovljenih okoliščinah, kar je zlasti zavračanje hrane, zaradi česar je že močno shujšal. Nadalje sta sodišči ugotovili, da zadržani boleha za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Sodišči sta ugotovili vzročno zvezo med duševno motnjo zadržanega in njegovim ogrožanjem lastnega zdravja, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržani do svojega stanja ni kritičen in se potrebe po zdravljenju ne zaveda.
Spor o ugotovitvi očetovstva je nepremoženjski spor. To pomeni, da gre za spor, pri katerem sporni predmet niti približno ne more imeti denarnega ekvivalenta. Zato je treba v primeru, ko gre za nepremoženjski (in zato neocenljiv) spor (v katerem revizija ni izrecno izključena), uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, po kateri je dopustitev revizije predpostavka za vložitev revizije.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 64/5, 83, 83/2. ZUP člen 214, 254, 279.
denacionalizacija - ničnost odločbe - dovoljenost revizije - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - že rešena pravna vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revidentka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila njen predlog za izrek ničnosti odločbe o denacionalizaciji. Z izpodbijano odločbo torej ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
O vprašanjih, ki jih revidentka navaja (dejanja v smislu 5. točke 279. člena ZUP,obseg razlage in presoje ničnostnih razlogov), je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešena vprašanja), zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revidentka s sklicevanjem na nepridobitev te pričakovane pravice zelo hudih materialnih in moralnih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3, 80. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo – samovoljna zapustitev azilnega doma
Če je pritožnik samovoljno zapustil azilni dom po izdani sodbi 1. stopnje, zoper sodbo je vložil pritožbo, v dom pa se ni vrnil, se šteje, da nima pravnega interesa za pritožbo, zato je pritožba nedovoljena.
ZMZ člen 21, 21/2, 26, 28, 55, 55/1-1, 55/1-3, 55/1-5.
mednarodna zaščita – resna škoda – preganjanje - dokazno breme – glavna obravnava
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi glede na citirane določbe 26. in 28. člena ZMZ niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, prav tako pa tudi ne statusa subsidiarne oblike zaščite.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito - še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec - je deljeno med tožnikom (prvi in drugi odstavek 21. člena ZMZ) in toženo stranko (prvi odstavek 22. člena in peta alineja 23. člena ZMZ) in ga ne nosi samo tožena stranka.
Iz 22. člena Ustave ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je le sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. Tožnik tega s svojimi navedbami v konkretnem primeru ni izkazal, zato je sodišče prve stopnje odločilo brez glavne obravnave, na seji senata, ter s tem ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.
ZVDZ člen 79a, 105, 105/1. ZUS-1 člen 4, 12, 33, 33/2-2, 36, 36/1-4.
varstvo volilne pravice - predčasne volitve v DZ - rok za prijavo za glasovanje izven okraja prebivališča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo - vsebina tožbe
Ni vsaka zatrjevana nepravilnost lahko predmet spora zaradi varstva volilne pravice. To velja tudi za zatrjevano nepravilnost pri računanju roka iz drugega odstavka 79. a člena ZVDZ. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Vsebina tožbe je takšna, da tožbe ni mogoče obravnavati kot tožbe zaradi varstva ustavnih pravic.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014819
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - pravni interes za pritožbo - prenehanje učinkovanja omejitve gibanja - zavrženje pritožbe
Ker je podaljšanje omejitve gibanja prenehalo učinkovati 20. 7. 2014, si tožnik svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspel, ne more izboljšati.