OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016983
URS člen 22. ZPP člen 254, 339, 339/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 465, 494.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - odgovornost za stvarne napake - znižanje kupnine - odškodnina - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - omejitve javnopravne narave - odgovornost za pravne napake - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev novega izvedenca - pravica do enakega varstva pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja,
ali dejstvo, da nepremičnina, ki je bila predmet kupoprodajne pogodbe med pravdnima strankama, nima ne gradbenega in ne uporabnega dovoljenja, glede na konkretne okoliščine zadeve, predstavlja omejitev javnopravne narave in s tem pravno napako (494. člen OZ).
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS1014815
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1. ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse za revizijo - umik revizije - domneva umika revizije - domneva umika zahtevka o stroških
Ker revident kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse v roku 15 dni ni plačal, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso podani, je Vrhovno sodišče štelo, da je revident revizijo umaknil.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 24, 25, 269, 270, 271, 272, 273, 274. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - COVL - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek
Sprožitev kompetenčnega spora ni neomejena, saj ga lahko sodišče, ki meni, da ni krajevno pristojno, sproži le v mejah 22. člena ZPP.
ZKP člen 200, 200/3, 201, 201/1-1. Evropska konvencija o izročitvi člen 14.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pripor - odreditev pripora - begosumnost - načelo specialnosti
Načelo specialnosti ne more biti ovira za izdajo sklepa o odreditvi pripora za kazniva dejanja, za katera oseba ni bila izročena, saj je prav izdaja tega sklepa nujni pogoj za pridobitev soglasja zaprošene države za pregon teh kaznivih dejanj (kar je izjema od načela specialnosti).
Odsotnost soglasja za pregon zaprošene države ni okoliščina, ki bi izključevala izdajo sklepa o odreditvi pripora. Dokler soglasje pristojnih organov zaprošene države ne bo pridobljeno, pa na podlagi takega sklepa osumljencu ni dopustno odvzeti prostosti.
Odreditev pripora zoper obdolženca, zoper katerega je bil pripor že odrejen v drugem kazenskem postopku, praviloma ni dopustna. Kadar pa teh kazenskih postopkov ni moč združiti med seboj, je dopustno pripor odrediti tudi v drugem kazenskem postopku, pri čemer se novi pripor začne izvrševati šele po prenehanju pripora v zadevi, v kateri je bil najprej odrejen.
ZMZ člen 30, 45, 46, 54, 55, 55/1. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3, 64, 64/1-2, 64/1-3. ZUP člen 237, 237/2-3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - obveznost osebnega razgovora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepopolna obrazložitev odločbe tožene stranke - krvno maščevanje - subsidiarna uporaba ZUP
V obravnavanem primeru pa je tožena stranka odločila o tožnikovi prošnji v pospešenem postopku na podlagi 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, torej bi morala glede na določbo druge alineje 46. člena ZMZ v tem primeru opraviti osebni razgovor vsaj v zvezi s 3. in 5. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 31. ZPP člen 86, 86/4, 104, 108, 367č.
nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - poprava vloge - nedovoljena vloga - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit
Revident je revizijo vložil sam v tujem jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, kar pomeni, da je vložil nerazumljivo vlogo. Vrhovno sodišče od revidenta kljub temu ni zahtevalo, da mora vlogo popraviti, ker je vloga zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti tudi nedovoljena in jo je bilo treba zavreči že iz tega razloga.
pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da ni potrebno, da bi bile podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč mora biti izkazana vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti sodbe - vpliv na zakonitost – vročitev predloga za podaljšanje pripora zagovorniku
ZKP in Ustava Vrhovnega sodišča ne omejujeta, da bi smelo pripor obdolžencu podaljšati le enkrat, omejujeta ga le glede časa trajanja pripora, saj sme Vrhovno sodišče pripor podaljšati za največ tri mesece, pripor pa sme pred vložitvijo obtožnice trajati največ šest mesecev.
S preprodajo drog, ki povzročajo odvisnost, se v kar največji meri ogroža zdravje in življenje ljudi, zato je vprašanje, ali je bilo zaradi obdolženkinega ravnanja zdravje konkretnih oseb že prizadeto, za presojo nujnosti ter sorazmernosti pripora pravno irelevantno.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 373, 373/1, 398, 398/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
S tem ko sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe ni navedlo jasnih razlogov, zakaj je oprostilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca spoznalo za krivega (in svoje odločitve tudi ni obrazložilo skladno s sedmim odstavkom 364. člena ZKP), je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZMZ člen 28, 28-2, 106. Direktiva sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 2, 15.
podaljšanje subsidiarne zaščite - oborožen spopad - standard prepričanje - sklicevanje na zadevo Elgafaji - Aboubacar Diakite - kvalifikacijska direktiva
Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta pri odločanju o tožnikovi prošnji oziroma tožbi upoštevala pravilne kriterije. Pravilno sta uporabila stališče v sodbi SEU Elgafaji (C-465/07) glede opredelitve podanosti resne škode v smislu 28. člena ZMZ. Ugovori o neustavnosti pa so pavšalni.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - objektivne in subjektivne okoliščine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora
Pri odločanju o podaljšanju pripora Vrhovno sodišče presoja obstoj formalnih in materialnih pogojev za pripor, ki jih določa ZKP, ne pa domnevnih napak v prejšnjih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora ali o zavrnitvi pritožb zoper te sklepe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - nedovoljen dokaz - zaslišanje prič - privilegirana priča - nepopolna rešitev predmeta obtožbe - sprememba obtožbe - idealni stek - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - obravnava pred sodiščem druge stopnje – preložitev glavne obravnave
Funkcija predsednika senata sodišča druge stopnje ni enaka funkciji predsednika senata sodišča prve stopnje, zato sprememba funkcije predsednice senata in članice senata (glasovalke) na seji senata in na obravnavi pred sodiščem druge stopnje ni imela nobenega vpliva, saj je o pritožbi ves čas odločal senat, ki so ga sestavljali isti višji sodniki, ki so bili z zadevo tudi seznanjeni.
Ko sodišče druge stopnje na obravnavi izvaja dokaze, mora odločati v postopku, ki je v metodi ocenjevanja izenačen z metodo ocenjevanja sodišča prve stopnje. Torej, če je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz neposredno (zaslišalo pričo), mora biti kontrola višjega sodišča nujno neposredna (ponovno neposredno zaslišati pričo na obravnavi).
Dejstvo, da obdolženca razen dobrega zaslužka na Slovenijo nič ne veže ter da ima v tujini družino in zagotovljeno (vsaj) bivališče, kaže na konkretno nevarnost, da bi se obdolženi z odhodom v tujino izognil temu kazenskemu postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – sklep o disciplinskem kaznovanju zagovornika
Zagovornik ni upravičen do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo, s katero mu je bila izrečena disciplinska kazen, ne med kazenskim postopkom, v katerem je bila ta izrečena, pa tudi ne po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Lahko pa uveljavlja nezakonitost disciplinskega kaznovanja v okviru morebitne zahteve za varstvo zakonitosti, vložene v korist obsojenca zaradi kršitev pravic obrambe.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pogoj za vložitev zahteve - pravnomočno končan kazenski postopek - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep preiskovalne sodnice o razveljavitvi sklepa o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni dovoljena.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum – begosumnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj dejstvo, da je država, katere državljan je obdolženec, članica Evropske unije, ne pomeni, da pri obdolžencu ne bi mogel obstajati priporni razlog po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – razlogi o odločilnih dejstvih
Izvršitev drugega kaznivega dejanja, ki je predmet drugega kazenskega postopka, lahko kaže na obdolženčevo ponovitveno nevarnost le, če je že bila predmet sodne presoje in je ugotovljena vsaj z verjetnostjo na ravni utemeljenega suma.