Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo uporabljeno v nasprotju s tretjim odstavkom 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) glede vprašanja, ali je izgubljeni dobiček mogoče uveljavljati le v primeru, ko med strankama obstaja izrecno urejeno trajno pogodbeno razmerje.
ZPP člen 339, 33971, 347, 355. ZOR člen 189, 189/3.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odvzem dovoljenja za postavitev radijskih postaj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena - mejni prag zadostne verjetnosti -
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je brez izvedbe glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje kot prvostopenjsko sodišče, je utemeljen. Čeprav je izvedenec ekonomske stroke, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, ugotovil, da je bila verjetnost za uresničitev in uspešno izvedbo poslovnega načrta tožeče stranke 30 %, je prvostopenjsko sodišče presodilo, da bi tožeča stranka zagotovo dosegla določen dobiček, če ne bi bilo protipravnega ravnanja tožene stranke. Sodišče druge stopnje je dokazno oceno prvostopenjskega sodišča spremenilo in presodilo, da tožeča stranka nastanka škode ni dokazala z verjetnostjo, ki presega 50 %. Drži sicer, da je mejni prag zadostne verjetnosti, s katero je potrebno dokazati nastanek izgubljenega dobička, verjetnost, ki presega 50 %, vendar pa doseganje dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava, katerega zmotna uporaba bi bila lahko razlog za spremembo sodbe na podlagi pete alineje 358. člena ZPP. Gre za vprašanje, ki sodi v področje ugotavljanja dejanskega stanja, pooblastila pritožbenega sodišča za poseganje vanj brez izvedbe glavne obravnave pa so omejena.
ZPUOOD člen 17, 18. ZFPPIPP člen 441, 442. ZIZ člen 15, 15/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - prenehanje dolžnika - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbeniki - odločba Ustavnega sodišča
Od 17. 11. 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. Pri tem ni pomembno, ali gre za obveznosti pravnih oseb, proti katerim so upniki pred izbrisom že pridobili pravnomočno odločbo o poplačilu obveznosti (ali proti katerim so sprožili ustrezne postopke za pridobitev take odločbe ali pa takih postopkov še niti začeli niso). Odločilen je samo datum prenehanja pravne osebe, pri gospodarskih družbah torej datum njenega izbrisa iz sodnega registra.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova odmera pokojnine - rok za obnovo
Glede na to, da je tožnik zatrjeval nova dejstva in predložil nove dokaze, je tožena stranka vlogo pravilno obravnavala kot predlog za obnovo postopka iz razloga iz 1. točke 260. člena ZUP. Za obravnavo vloge še iz kakšnega drugega obnovitvenega razloga (katerega, tožnik tudi v reviziji ne pove) ni bilo podlage. Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker tožnika ni pozvala, naj se izjasni, kaj zahteva, saj je bilo to jasno.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006195
ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 358, 379, 379/1.
invalidska pokojnina - invalid II. kategorije - rehabilitacija - pravice invalida II. kategorije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - drugostopenjska sprememba sodbe - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje
Sodišče druge stopnje je dejstva, na katerih temelji sodba sodišča prve stopnje povzelo pomanjkljivo, ta protispisnost pa ima za posledico, da sodba sodišča druge stopnje ne temelji na enakem dejanskem stanju kot sodba sodišča prve stopnje.
Invalidska pokojnina za invalida II. kategorije, ki je starejši od 50 let, ni avtomatizem, v poštev pride le, če je zavarovanec sicer zmožen za drugo delo, pa ga zanj ni mogoče usposobiti, ker je star več kot 50 let.
obličnost - oblika pogodbe - pisna oblika - dogovor pogodbenih strank o obliki - pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe za določen čas po izteku časa, za katerega je bila sklenjena - teorija realizacije
Drugi odstavek 808. člena OZ določa, da se stranki lahko dogovorita, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe in njenih sprememb. Vendar pa ta določba ne velja absolutno. Če stranki pogodbo, ki je sklenjena za določen čas, izvršujeta tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas (prvi stavek drugega odstavka 831. člena OZ). Stališče pritožbenega sodišča, da navedene določbe v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, je napačno. Drži sicer, da je določba dispozitivne narave, vendar pa je tudi ravnanje strank, ki pogodbo po izteku časa, za katerega je veljala, izvršujeta, treba šteti kot njuno dispozicijo. Določba 831. člena OZ pride v poštev ne glede na obličnost. Tudi v primeru, ko je določena obvezna oblika, se namreč pogodba lahko transformira v pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, če jo stranki izpolnjujeta po izteku časa, za katerega je bila sklenjena. Enak zaključek je mogoče narediti tudi na podlagi splošnih določb OZ.
Če teorija o realizaciji pogodbe lahko pride v poštev za obličnost, ki jo določa zakon, potem je še toliko bolj uporabljiva za primere, ko se za določeno obliko dogovorita pogodbeni stranki.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
pritožba, podpisana samo s strani strank - oddana s strani odvetnika - pritožba strank - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba
Če odvetnik sodišču samo posreduje pritožbo in pooblastilo za zastopanje, pritožbo pa so podpisale samo stranke same, s tem take pritožbe še ne spremeni v pritožbo sestavljeno in vloženo po odvetniku. Taka pritožba še vedno ostane pritožba, ki so jo vložile stranke same, in je zato ni mogoče upoštevati, kot dejanje opravljeno po odvetniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002589
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1.
opredelitev do pritožbenih navedb - sklicevanje na določila pogodbe - pavšalnost navedb
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je pritožbene navedbe o vsebini splošnih pogojev poslovanja ocenilo kot pavšalne in se posledično do njih ni opredelilo.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kršitev v odpovednem roku - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Morebitna odsotnost delavca po tem, ko stori očitano kršitev pogodbenih obveznosti, ki je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da delodajalec delavcu ne more izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi oziroma, da morebitna kasnejša odsotnost do izteka odpovednega roka po prejšnji odpovedi dejansko ne omogoča presoje, da med strankama ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka oziroma poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
ZASP člen 130, 156, 157, 158, 168. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006). Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
dopuščena revizija - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa - stroški terenskega preverjanja - civilna kazen
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kaj (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005) predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno predvajanje fonogramov in s tem osnovo za odmero civilne kazni in
- ali je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov terenskega preverjanja.
Zmotno je stališče tožene stranke, da bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da je grajane napake odpravila. To breme bi bilo na tožeči stranki le, če bi tožena stranka trdila, katere, določno navedene in konkretizirane napake so ostale neodpravljene, oziroma je bila njihova odprava neustrezna, in je bila zato potrebna odprava napak s strani drugih podjemnikov. V tem primeru bi morala tožeča stranka za razbremenitev svoje odgovornosti trditi (in dokazati), da je očitane napake ustrezno odpravila.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS4002595
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 148. ZIN člen 7, 34. ZZUZIS člen 1, 27, 27/1-5. ZVet-1 člen 2, 2/1-5, 32.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izgubljeni dohodek - razžalitev dobrega imena in časti - odgovornost države za delo upravnega organa - inšpekcijski organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - inšpekcijski ukrep
Veterinarska inšpektorica je bila z vidika zagotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi, v okoliščinah konkretnega primera prisiljena prvi tožnici začasno prepovedati zbiranje surovega mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov, saj se ta predhodnih opozoril ni držala, medtem ko izrekanje glob v okviru prekrškovnih postopkov ne more zagotoviti varovanja zdravja in življenja potrošnikov.
Pooblastilo za izrek posebnega ukrepa sta v okoliščinah konkretnega primera inšpektorici dajali tako določba 34. člena ZIN kot tudi določba 1. točke prvega odstavka 27. člena ZZUZIS.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – utemeljenost odpovednega razloga - teža kršitve - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je utemeljen razlog za odpoved v smislu drugega odstavka 88. člena ZDR podan le v primeru kršitve, ki upoštevaje tudi predhodno pisno opozorilo onemogoča nadaljevanje pogodbenega delovnega razmerja. Zgolj ugotovitev ponovne kršitve sama zase ne dokazuje, da gre za resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine v zvezi z delavčevim delom in kršitvijo. Vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj in ga je mogoče razčistiti v okviru delovnih kontaktov, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZStk člen 7, 7/1, 7/3. URS člen 77, 77/2. ZDSS-1 člen 6, 23, 23/2, 48, 48/1.
kolektivni delovni spor – stavka – zakonitost stavke - procesna predpostavka - dejavnost posebnega družbenega pomena - minimum delovnega procesa - kolektivna pogodba
Nesporazumi oziroma napačno razumevanje nasprotnega udeleženca le ob začetku stavke, še to le v kratkem časovnem obdobju (štiri ure), nimajo in ne morejo imeti take teže, da bi povzročili nezakonitost izvedene stavke.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006189
ZPIZ-1 člen 68. ZPP člen 360. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20. Administrativni dogovor o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med državama člen 12, 12/3.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obravnavanje pritožbenih navedb - odgovor na pritožbene navedbe
O navedbah pritožbe glede opredelitve spornega obdobja (kot zavarovalne dobe ali ne), ki so za odločitev odločilnega pomena, ni razlogov, kar lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pri presoji, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje, je treba upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank. "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank. V nekaterih primerih je že narava ali teža dejanja oziroma teža posledic kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti takšna, da lahko privede do (popolne) izgube zaupanja in s tem možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - ugotovitev razloga za odpoved – meje revizijskega preizkusa
Subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te. Gre za dejanske ugotovitve, ki ne morejo biti predmet revizijske presoje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - poslovni razlog - večje število delavcev - dolžnost obveščanja - program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka relevantnih podatkov v zvezi z odpovedjo večjemu številu delavcev zaradi začetka stečajnega postopka ni posredovala sindikatom pri delodajalcu in zavodu za zaposlovanje niti se s sindikati pri delodajalcu ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. To pa posledično pomeni, da ni izpolnila niti tistih obveznosti, ki jasno in nedvoumno izhajajo iz drugega odstavka 103. člena ZDR. Že na podlagi take ugotovitve je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 81, 81/2, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokazno breme - utemeljenost razloga
Glede na določbo drugega odstavka 81. člena ZDR, da lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog za odpoved, ob ugotovitvi, da utemeljen razlog ne obstaja, oziroma da ga delodajalec ni dokazal, odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti zakonita.
denarna socialna pomoč - reformatio in peius - očitna kršitev materialnega predpisa
Razlog za razveljavitev prvostopenjske odločbe tožene stranke po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP (če je bil očitno prekršen materialni predpis) ni bil podan in posledično tudi niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe v škodo pritožnice iz drugega odstavka 253. člen ZUP.