Predlog ne vsebuje sestavin, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, saj v njem ni oblikovano pravno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo, niti ni obrazložena njegova pomembnost. Tudi sodba sodišča druge stopnje, s katero naj bi bilo odločeno diametralno nasprotno, ni niti navedena niti predložena. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS3006203
ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - nesreča pri delu - zavarovalnica
Med tožnikom in prvo toženko (zavarovalnico) ne gre za delovni spor oziroma spor, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče. To bi se zgodilo le v primeru, če bi bila prva toženka zavarovalnica tožnikovega delodajalca (drugega toženca - kar ni primer) ali če bi tožnik vložil tožbo tudi proti uporabniku, h kateremu je bil napoten na delo na podlagi dogovora - torej proti P. d.d., (česar pa ni storil).
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - diskriminacija - pravica staršev do krajšega delovnega časa - delo s krajšim delovnim časom - izredna odpoved delavca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali odklonitev izrabe pravice do krajšega delovnega časa po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, sklicujoč se na objektivno upravičene razloge, predstavlja neenako obravnavanje.
dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - prevzem posesti nepremičnine brez pravne podlage - uporabnina - neupravičena uporaba tuje stvari
Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja
nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - pravnomočnost upravne odločbe - meje pravnomočnosti upravne odločbe
Revident, ki priznava nadaljevanje pravice po starem predpisu ZPIZ/92 v času veljavnosti nove zakonodaje, ki te pravice ne pozna več, ne more uspeti z revizijskimi navedbami o drugačnem dejanskem stanju, ki naj bi bilo podlaga za priznanje pravice do nadomestila po določbi 132. člena ZPIZ/92 tožniku kot samozaposlenemu.
Bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP predstavljata kršitvi, ki se nanašata na odločilne razloge sodbe oziroma odločilna dejstva (nasprotje med temi dejstvi), ne pa na napake, pomanjkljivosti oziroma nasprotja, ki sama po sebi ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe v celoti. Tudi utemeljeni revizijski ugovori, ki se nanašajo na le enega od elementov odškodninskega delikta (v konkretni zadevi vprašanje vzročne zveze), sami po sebi, ob ugotovitvah, da ne obstajajo drugi elementi odškodninske obveznosti, ne bi mogli vplivati na zakonitost končne odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Že če eden od elementov odškodninskega delikta ni podan, ni mogoče govoriti o odškodninski obveznosti.
sodelovanje delavcev pri upravljanju - delavski direktor - svet delavcev - odpoklic direktorja v upravi družbe
Nadzorni svet (a) mora na podlagi statutarnih določb na predlog sveta delavcev zaradi izrečene nezaupnice odpoklicati delavskega direktorja, (b) sme pa ga odpoklicati tudi (samo) na podlagi lastnih ugotovitev o hujših kršitvah obveznosti, ki jih ima delavski direktor kot član uprave.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delodajalec - veleposlaništvo tuje države – pisno opozorilo - pravne posledice ustavne odločbe - ugotovitvena odločba - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je temeljila na zakonu, za katerega je Ustavno sodišče z naknadno objavljeno odločbo ugotovilo, da je protiustaven, ker nedopustno posega v pravico do sodnega varstva. Zato se na podlagi stališča Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-45/07, Up-249/06, postavlja vprašanje, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi skladna z Ustavo.
Ustavnopravni standard za presojo kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je v vsakem konkretnem primeru "učinkovitost sodnega varstva". Iz tega sledi, da zgolj dejstvo, da je med pisnim opozorilom in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poteklo več kot eno leto, ne pomeni nujno, da je podana že kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva. Bistveno je torej vprašanje, ali je bilo sodno varstvo zoper pisno opozorilo zaradi časovne odmaknjenosti bistveno oteženo in zato neučinkovito.
pogodbena odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Sodišče prve stopnje je zaključek, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, utemeljevalo na dveh ugotovitvah, in sicer (1) da tožeča stranka ni ravnala protipravno ter (2) da toženi stranki v zvezi z ravnanjem tožeče ni nastala nobena škoda. Revizija sodišču očita zmotno razlago pogodbe in s tem povezanega zaključka o izostali protipravnosti ravnanja tožeče stranke. Ker pa je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev o nenastali škodi tožene stranke, tožena stranka z revizijo ne more uspeti.
Za zadržanje plačil, namenjenih za plačilo prevozov tožnice, prva toženka ni imela pravne podlage.
Trditev v tožbi, da je bil znesek, ki ga je A. GmbH v obliki čekov plačal prvi toženki, „namenjen za plačilo opravljenih prevozov tožeči stranki“ implicira, da je dolžnik (A. GmbH) plačal prvi toženki zato, da bo ta prejete zneske izročila naprej tožnici. Prva toženka plačil A. GmbH, ki bi jih morala izročiti tožnici, tožnici nikoli ni izročila. Za takšno ravnanje, to je „zadržanje“ plačil, namenjenih tožnici, prva toženka ni imela pravne podlage. Na ta način je bila prva toženka za prejete zneske na račun tožnice obogatena, tožnica pa za te iste zneske prikrajšana.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - navadni sosporniki - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - odškodninski spor - zavrženje revizije
Tožniki od tožene stranke zahtevajo plačilo odškodnine. Uveljavljajo samostojne zahtevke in ne nastopajo v vlogi enotnih sospornikov. Vrednost izpodbijanega predmeta za enajstega tožnika znaša 79.285,60 EUR, za dvanajsto tožnico 3.964,28 EUR, za trinajsto tožnico ter za štirinajstega in petnajstega tožnika 1.268,57 EUR. Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov se vrednost spornega predmeta namreč ne sešteva po petem odstavku 367. člena ZPP v povezavi s 41. členom ZPP.
Ker je glede na navedeno vrednost spornega predmeta treba presojati ločeno za posamezne tožnike, ta za nobenega ne dosega revizijskega praga (200.000,00 EUR). Revizija tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - veljavnost pogodbe - obličnost - dogovor pogodbenih strank o obliki pogodbe - namen dogovora o obliki pogodbe
Določilo tretjega odstavka 69. člena ZOR je potrebno razumeti kot izjemo od pravila, ki je zapisano v 70. členu ZOR. Dogovor strank o posebni obliki je praviloma res pogoj za veljavnost pogodbe. V kolikor pa je namen dogovora o obliki, da se zagotovi dokaz o obstoju pogodbe ali če gre za dosego kakšnega drugega namena, potem je pogodba sklenjena z doseženim soglasjem o njeni vsebini, ob nadaljnjem upoštevanju morebitnih zakonskih (kogentnih) določb o obliki.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine.
Sodišče lahko pazi na načelo enakosti (14. člen Ustave RS) le v mejah svoje pristojnosti pri varstvu zakonitosti in ustavnosti ob presoji posamičnega upravnega akta. To pa ne more neposredno vplivati na morebitno drugačno postopanje upravnega organa v drugih podobnih zadevah.
ZPIZ-1 člen 66, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 22, 37. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 37.
nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Pri odločitvi o tem, ali revidentka izpolnjuje pogoj minimalne zavarovalne oziroma pokojninske dobe, predpisane za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, pa se ni mogoče izogniti določbam 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS, št. 71/97) in 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008): ker je revidentka dopolnila zavarovalni dobi po pravnih predpisih držav podpisnic sporazumov z RS, se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ti seštejeta (če se ne nanašata na isto obdobje).
Na podlagi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastarajo terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, v enem letu. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). Presoja sodišč prve in druge stopnje, da so terjatve tožeče stranke, ki izvirajo iz računov, izstavljenih pred 1. 1. 2010, zastarale, je pravilna. Tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika, namreč zastara v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo tri mesečno oziroma v krajših rokih. Slednje je edina razlikovalna okoliščina, ki vpliva na uporabo posebnega, krajšega zastaralnega roka namesto splošnega 5-letnega zastaralnega roka. Na uporabo zastaralnega roka v tem primeru ne vpliva pravna podlaga obligacijskega razmerja, saj za to v zakonu ni najti podlage.
ZDR člen 82, 86, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovednega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V drugem odstavku 86. člena ZDR je opredeljena dolžnost delodajalca, da pisno obrazloži odpovedni razlog. Tožena stranka je to storila, saj se v zvezi s splošnimi negativnimi učinki ekonomske situacije sklicuje na reorganizacijo, to pa tudi v skladu z usklajeno sodno prakso predstavlja poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Ne zahteva pa navedena določba nadaljnje obrazložitve o tem, ali in kako je tožena stranka uporabila kriterije za določitev presežnih delavcev. Pri tem je treba tudi upoštevati, da ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev.
Če se delodajalec v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.
sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - delni prenos - organiziran skupek virov
Za prenos dela dejavnosti je treba šteti tudi prenos posameznih pogodb naročnikov, pri katerih storitev varovanja opravljajo posamezni delavci, tudi če skupine delavcev pri naročnikih niso formalno organizirane kot gospodarska enota.
V primeru prenosa le dela podjetja sprememba delodajalca velja le za delavce, ki pripadajo prenesenemu delu podjetja, torej v obravnavanem primeru za delavce, ki so delali za s strani drugotožene stranke prevzete naročnike.
Tožeča stranka je dopuščeni reviziji priložila le sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije.
Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo kot nepopolno zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 373. člena ZPP).
Sodišče druge stopnje je zaključilo, da iz ravnanja tožene stranke izhaja, da je ta pripoznala svoj dolg do tožeče stranke, posledično pa je njeno pripoznavo upoštevalo kot izraz volje tožene stranke tako glede obstoja kot tudi glede višine dolga. Takšna ugotovitev podrobnejše obrazložitve odločitve o višini tožbenega zahtevka ne terja.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - faza predhodnega preizkusa tožbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primerih, ko se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in nadaljeval v pravdi, fraza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna.