ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZTLR člen 24, 25, 25/1, 25/2, 26. SPZ člen 266, 266/1.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - skupna gradnja - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - pridobitev lastninske pravice na zemljišču, potrebnem za redno rabo objekta - superficies solo cedit - prepoved retroaktivne uporabe zakona - načelno pravno mnenje - dokazno breme - trditvena podlaga - pravica do pritožbe - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrženje revizije
Lastnikovo dovoljenje za gradnjo je treba upoštevati v okviru presoje kakšna upravičenja mu na podlagi prvega odstavka 25. člena ZTLR pripadajo. Če lastnik zemljišča celo vnaprej dovoli gradnjo, ne more utemeljeno zahtevati niti rušenja objekta, niti ne more uveljavljati, da mu pripade lastninska pravice na objektu. Pač pa ima pravico zahtevati plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stavba stoji in ki je potrebno za njeno redno rabo. Lastninsko pravico na zemljišču pa izgubi.
Za izračun se kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek zavrnjenega dela s tožbo zahtevanih bodočih terjatev za dobo prvih petih let, k temu pa je treba prišteti še zavrnjeni del zahtevanih, do vložitve tožbe že zapadlih terjatev.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Oškodovanec v nastali prometni situaciji sicer ni ravnal optimalno ter z zaviranjem ustavil svojega vozila pred oviro na prednostni cesti. Ni pa takšno ravnanje oškodovanca pretrgalo vzročne zveze med nedvomno protipravnim ravnanjem obsojenke, ki je v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi vzvratno zapeljala iz dovozne poti na prednostno cesto, kljub izredno slabi preglednosti ter s tem odvzela prednost oškodovancu, ki je skozi naselje vozil s hitrostjo, ki je bila bistveno nižja od predpisane.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - obseg odškodnine - škoda, nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti - zamuda z izročitvijo nepremičnine - nepredvidljiva škoda - neupravičena pridobitev
Pritožbeno sodišče se je do celotnega procesnega gradiva, na katerega se sklicuje in ga citira revizija, opredelilo, ko se je odločilo za uporabo določbe prvega odstavka 243. člena OZ in ne (za revidenta ugodnejše) določbe drugega odstavka citiranega člena.
Ne drži revizijska teza, da sta toženca tožnikoma onemogočila pridobitev koristi. Ker ni ugotovljeno niti (abstraktno) prikrajšanje tožnikov, nesporno pa toženca tudi nista bila obogatena, je zahtevek tudi po tej podlagi pravilno zavrnjen.
Okoliščine očitanega kaznivega dejanja (obdolženec se je dalj časa in temeljito pripravljal in nato tudi izvršil rop, čeprav ga v takšno ravnanje ni vodila posebna premoženjska stiska) ne kažejo le na njegovo težo, pač pa dajejo oporo tudi za sklepanje o obdolženčevih osebnih lastnostih, zaradi katerih bi istovrstno kaznivo dejanje lahko ponovil.
ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 378.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - davščine - začetek teka zamudnih obresti - stroški upravljanja nepremičnine
Višina koristi se lahko ugotavlja bodisi prek metode hipotetične najemnine bodisi z upoštevanjem dejanskih najemnin iz konkretnih najemnih razmerij. Izbira prave metode vrednotenja koristi je odvisna od konkretne situacije. V primeru, ko je zavezanka za vrnitev nepremičnin slednje dejansko oddajala v najem, se kot primerna metoda izkaže ta, ki sta jo upoštevali nižji sodišči po izračunu izvedenke.
V zamudo v primeru neposlovnih obveznosti, pri katerih izpolnitveni rok ni določen, dolžnik pride, ko upnik nanj naslovi zahtevo za izpolnitev obveznosti. Tožniki so to dokazano storili vsaj z vložitvijo tožbe dne 27. 12. 2007.
Glede davščin gre za razmerje med davčnim zavezancem (kar bodo oz. so postali tožniki) in državo, ki se zavezanca za plačilo nadomestila (tožene stranke) ne tiče. Le tako je zagotovljeno, da ne pride do dvojne obdavčitve ter da je slednja točna za vsakega posameznega davčnega zavezanca (vrnitvenega upravičenca).
Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišči konkretno neizkazane stroške upoštevali in odšteli od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017173
Ustava SRS (1974) člen 10, 5, 75. ZPN člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZZ člen 62, 65. SZ člen 111. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) IX točka 27. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) XCII.
družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - ustavna ureditev SRS - lastninjenje - družbenopolitična organizacija - sindikati kot družbenopolitične organizacije - zavodi - društva - pravno nasledstvo - razpolaganje z družbeno lastnino - neodplačna pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - druga civilnopravna oseba po ZPN - sindikat, ustanovljen po sprejemu amandmajev 9 in 92 k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino - neupravičena pridobitev - vrnitev kupnine - ničnost
Z amandmaji XCI - XCV
iz leta 1990
k Ustavi SRS je odpadla pravna podlaga za obstoj posebne vrste družbenih organizacij – družbenopolitičnih organizacij, s čimer je postala brezpredmetna tudi določba 75. člena Ustave SRS o sredstvih družbenopolitičnih organizacij. S tem je
prišlo tudi do ločitve sindikatov od političnih strank.
Zagotovljen je bil pluralizem ustanavljanja političnih strank in sindikatov.
Po sprejemu
Zakona o političnem združevanju iz leta 1989
je prišlo v Republiki Sloveniji do ustanavljanja
političnih organizacij kot civilnopravnih oseb
.
Med sindikatom kot družbenopolitično organizacijo in sindikatom, ki ga omenjata IX. in XCII. amandma, ni kontinuitete in ne more biti pravnega nasledstva, ker se je bistveno spremenila dejavnost in namen te organizacije. Ni dvoma, da sta vloga in pomen sindikata drugačna v sistemu delavskega samoupravljanja v gospodarstvu kot v tržnem gospodarstvu. Družbenopolitične organizacije so imele prav zaradi vezanosti na določeno družbeno ureditev specifičen položaj. Z Ustavnimi amandmaji iz leta 1989 k Ustavi SRS je bila v Sloveniji dana podlaga za industrijsko demokracijo in tržno gospodarstvo. Torej če so bili sindikati kot družbenopolitične organizacije pred
uveljavitvijo IX. in XCII. amandmaja iz let 1989-1990 k Ustavi SRS iz leta 1974 družbeno pravne osebe, jim je ta status najkasneje z navedenimi amandmaji prenehal.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - prekoračitev obtožbe - nedovoljen dokaz
S tem, ko je sodišče prve stopnje očitek, da sta obdolženca zahtevala od priče, da izvrši umor, spremenilo v očitek, da sta se dogovorila s pričo, da izvrši umor, je sodišče spremenilo dejstva, ki so ključna za ugotavljanje elementov kaznivega dejanja in oblike udeležbe, oziroma je dejanje, ki je predmet obtožbe, spremenilo v drugo dejanje, ki ni predmet obtožbe.
Ker sta obsojenca vsa sporočila naslovila tudi na pričo, se v razmerju do nje ne moreta uspešno sklicevati na komunikacijsko zasebnost, saj sta ji sporočila sama posredovala in se je priča upravičeno seznanila z njihovo vsebino.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost
Ob pravilnem upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka 35. člena in 166. člena ZIZ je za vodenje izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Piranu, na katerega območju je nepremičnina, glede katere je bila predlagana izvršba.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nejasni razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da so v določenih niansah razlike oziroma nepopolnosti v izpovedbah posameznih prič, ne more pomeniti, da sodba nima razlogov oziroma, da je med njimi tako nasprotje, da bi to lahko pomenilo kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja primernosti višine prisojene denarne odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pri odškodnini zaradi razlastitve je potrebno upoštevati, da obstajajo nekatere pomembne razlike v primerjavi s civilnopravnim odškodninskim zahtevkom. Pri odškodninski odgovornosti je dolžan odškodninski zavezanec vzpostaviti oškodovancu premoženjsko stanje, ki bi ga imel, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. Odškodnina zajema dejansko škodo in izgubljeni dobiček ter se odmerja zgolj na podlagi oškodovančevega interesa. Razlastitev pa ni protipravna in je izvedena v javnem interesu, zato gre pri odškodnini za razlastitev za izravnavo med javnim in zasebnim interesom. Ta lahko ustreza polni odškodnini, lahko pa je tudi nižja, saj se pri odmeri ne upošteva le interesa prizadetega, temveč se njegov interes tehta z javnim, oziroma se ugotavlja, v kolikšni meri žrtev presega znosno breme življenja v skupnosti. Zato mora v določenih situacijah razlaščenec na lastno breme prevzeti določeno škodo, zato ni nujno, da odškodnina za razlastitev zajema tudi (ves) izgubljeni dohodek.
S pravno priznanim izpadom dohodka, do povračila katerega je razlaščeni upravičen, ni zaobjet tudi trajni izpad dohodka, povezan s prilagoditvijo dejavnosti, ki se je na ali v zvezi z razlaščenimi nepremičninami opravljala. Zato z izpodbijano sodbo priznana odškodnina za stranske stroške (večji stroški reje zaradi stroškov dovoza zelene krme v hlev, izpad dohodka zaradi zmanjšane prireje mleka) kot posledica spremembe iz pašne v hlevsko govedorejo ni pravno priznana škoda, ki je pokrita z odškodnino za razlastitev.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zahteva za izločitev dokazov - rok za zahtevo za izločitev dokazov - prekluzija pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe – hudodelska združba
Z nastopom prekluzije glede zahteve za izločitev dokazov seveda ni izključena dolžnost sodišča, da samo presoja, ali so dokazi, na katere opre sodbo zakoniti, oziroma jih, če so nezakoniti, izloči, vendar pa to stori na podlagi svoje presoje in pobude.
Stranka, ki zahteva izločitev dokazov, mora zadostiti trditvenemu bremenu in sicer mora navesti, s katerim ukrepom in na kakšen način je kršen zakon, tega bremena ne more prevaliti na sodišče, naj samo ponovno ugotavlja zakonitost (vseh) odredb istega sodišča in o tem še enkrat navaja razloge v sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006272
ZPP člen 367a. ZJU člen 73, 84, 84/4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – pridobitev naziva – uvrstitev v plačni razred – pogodba o zaposlitvi za določen čas
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se četrti odstavek 84. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas brez javnega natečaja.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - disciplinski ukrep denarne kazni - pomembno pravno vprašanje
Ob opredelitvi razlogov za dopustitev revizije v 367.a členu ZPP sodišče ugotavlja, da mora biti od odgovorov na izpostavljena vprašanja odvisna odločitev o zahtevku v sporu. Glede na ugotovitve sodišča druge stopnje o formalni opredelitvi tožniku očitane kršitve v spornem disciplinskem sklepu odgovori na postavljena vprašanja ne bi mogli privesti do drugačne odločitve v sporu.
spor o pristojnosti – pogodba civilnega prava – plačilo opravljenega dela
Tožnik ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja, niti nezakonitosti prenehanja takega razmerja. Če takega zahtevka ni, tudi ni podlage za odločitev o obstoju delovnega razmerja, zato tudi ni mogoč zaključek, da gre za spor iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.