predlog za dopustitev revizije - zastopanje - odvetnik - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva – to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve, ko stranka izve za rezultat pritožbenega postopka in se v skladu z njim odloči o morebitni vložitvi izrednega pravnega sredstva. Tedaj šele lahko stranka pooblasti odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva in le pooblastilo iz tega časa je lahko novo pooblastilo. Datum na pooblastilu je zato odločilen za presojo skladnosti pooblastila z drugim odstavkom 95. člena ZPP. Enako velja tudi za dopustitev revizije.
dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za (delno) oprostitev plačila sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije (prvi odstavek 384. člena ZPP), Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017135
ZOR člen 360, 360/3, 370, 485, 488, 488/1, 488/2, 500, 500/1. ZPP člen 274, 274/1.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine - odgovornost za napake - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - rok - izguba materialne pravice - materialni prekluzivni rok - upoštevanje roka po uradni dolžnosti
Pri presoji, ali je tožnik zaradi poteka roka izgubil pravico oziroma materialnopravno upravičenje, gre za odločitev o obstoju materialne pravice, torej za vsebinsko (meritorno) odločitev o tem, ali tožnik neko pravico (še) ima ali pa je ta zaradi preteka časa prenehala. Sodišče je pri tej presoji dolžno uporabiti pravo (iura novit curia) na dejansko podlago, ki jo v tožbi in odgovoru na tožbo zatrjujeta pravdni stranki. Toženki se zato ni bilo treba sklicevati na pravilo o izgubi pravice zaradi poteka materialnega prekluzivnega roka, temveč je bilo sodišče dolžno samo uporabiti določbo prvega odstavka 500. člena ZOR.
Zmotno je stališče prve toženke, da bi moral tožnik zatrditi in dokazati, da k nastanku ali obsegu škode ni prispeval: z deljeno odgovornostjo se delno razbremeni odgovorna oseba, zato je trditveno in dokazno breme za ekskulpacijske razloge na njeni strani (prvi odstavek 171. člena OZ).
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - izredno hud primer.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 153, 153/2.
neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - odstranitev neskladne gradnje - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno za odločitev v zadevi - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - odstop od sodne prakse - posledice, ki jih uveljavlja, niso posledice izpodbijanega akta - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Obseg neskladne gradnje je bil ugotovljen že s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, revident pa svoja vprašanja navezuje na obstoj okoliščine (to je, da naj bi bil del dvoetažne kleti zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem), na katero izpodbijana odločitev, ki temelji na s pravnomočno odločbo že ugotovljenem obsegu neskladne gradnje, ni oprta. Zato ta vprašanja za odločitev v tej zadevi niso pomembna. S tem pa pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Da bi bila izkazana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje oziroma odstop od prakse, bi moral revident v skladu s svojim trditvenim in dokaznim bremenom najprej natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti. Revident tega ni storil, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Z izpodbijanim aktom je revidentu naloženo, da vzpostavi zakonito stanje, to je stanje po gradbenem dovoljenju, ki pa ne določa tega, kar revident uveljavlja kot hude posledice. Posledice, ki jih navaja zato niso posledice izpodbijanega akta (lahko nastanejo le kot posledica revidentovega nezakonitega ravnanja). Zato revident uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - rok za vložitev predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Rok za vložitev predloga za alternativno izvršitev kazni zapora iz drugega odstavka 129.a člena ZKP (15 dni od pravnomočnosti sodbe) velja le v primeru vložitve predloga pred nastopom kazni, ne pa v primeru, ko je obsojenec kazen zapora že nastopil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dostop do sodne stavbe - invalidi
Ker je toženec je invalid, sodna stavba pa neprimerna za dostop oseb na invalidskem vozičku, in ker se pričakuje, da se bo glavna obravnava zaradi velikega števila predlaganih dokazov in kompleksnejšega dokaznega postopka, izvedla na več narokih, je utemeljen predlog sodišča za delegacijo pristojnosti zaradi zagotovitve strankine pravice do osebne udeležbe na naroku (narokih) za glavno obravnavo.
prekršek - prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih – pojem zaprtega javnega prostora - kršitev materialnega prava
Gostinskega vrta, ki je zamejen s streho in steno prehoda (pasaže), v katerem se nahaja, preostale strani pa so zamejene z ograjo (ne glede na to, iz kakšnega materiala je ograja), glede režima kajenja ni mogoče šteti za zaprt javni prostor, saj nima zaprte več kot polovice površine pripadajočih sten.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007214
ZP-1 člen 62, 62-2, 65, 65/4, 125, 155, 155/2. URS 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca
Odločitev sodnika o izvedbi ustne obravnave ni prepuščena zgolj njegovi subjektivni presoji
o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, temveč je ta presoja omejena s kršiteljevo pravico do poštenega postopka, ki jo bo v določenih primerih treba zagotoviti tako, da se mu omogoči osebna navzočnost, izvajanje dokazov v njegovo korist, neposredno seznanjanje z obremenilnimi dokazi ter zasliševanje obremenilnih prič (na primer takrat, kadar
so edina podlaga za kaznovanje kršitelja opažanja policistov, kršitelj pa v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev)
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 69/1, 69/2, 129a. URS člen 29.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca
Glede na to, da je storilec v zahtevi izpodbijal dejstva, ki sta jih ugotovila policista, je sodišče ravnalo pravilno, ko je na obravnavi neposredno izvajalo dokaze in s tem preizkusilo verodostojnost ugotovitev policistov, vendar bi sodišče moralo omogočiti tudi storilcu, ki je izrecno zahteval svoje lastno zaslišanje, da se izjavi o prekršku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2007207
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZCes-1 člen 37. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 14, 28.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih – lokalni promet – dopolnilne table
Sodišče je napačno uporabilo določili, ki opredeljujeta pojem dopolnilne table „dovoljeno za lokalni promet“ in zaradi tega ni presojalo storilčevih navedb, da je tistega dne opravljal lokalni promet. Gre za navedbo, ki je odločilna za presojo, ali je za storilca na navedenem cestnem odseku veljala osna obremenitev šestih ton, določena z znakom II-23 ali splošna osna obremenitev desetih ton.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007235
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Storilec je v zahtevi za sodno varstvo dogodek zanikal in za čas očitanega prekrška podal alibi ter predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje priče, ki bi potrdila njegov alibi, zaslišanje svojih staršev in soočenje z oškodovancem, pri čemer je zanikal pravilnost ugotovitev policije, ki so temeljile na izjavi oškodovanca in priče. Glede na navedeno sodišče brez neposredne presoje dokazov na ustni obravnavi ni moglo ustrezno oceniti dejanskega stanja, zato je kršilo jamstva poštenega postopka iz 22. in 29. člena URS (oziroma prvi odstavek 6. člena EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 in drugim odstavkom 155. člena ZP-1.
kršitev materialnih določb zakona - prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih - zaprt javni prostor
Kdaj gre za zaprt prostor je odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. Iz ugotovitev v prekrškovnem postopku izhaja, da sta med streho terase in stenama sosednjih stavb zgolj ožji vzdolžni špranji, ki predstavljata le manjši, zanemarljivi del glede na površino celotne strehe oziroma terase, tako da, glede na namen ZOUTI, ni mogoče zaključiti, da ne gre za zaprt prostor oziroma za prostor, v katerem se tobačni dim ne zadržuje.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravica do poštenega sojenja - dokazni postopek
Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena Ustave, v postopku z zahtevo za sodno varstvo je pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga storilec prekrška obrazloženo in ne zgolj pavšalno izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
Storilec prekrška v zahtevi za sodno varstvo ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, njegove navedbe v zahtevi za sodno varstvo pa po vsebini pomenijo tudi povsem pavšalno navajanje drugačnega videnja dogodka, kot je bil ugotovljen s strani prekrškovnega organa, zato ravnanja sodišča, ki je svojo odločitev oprlo na že ugotovljeno dejansko stanje, ni mogoče šteti za arbitrarno.
kršitev materialnih določb zakona - prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih - zaprt javni prostor
Za ugotovitev, ali ima javni ali delovni prostor popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten ni pomembno, iz kakšnega materiala so te stene in ali so postavljene trajno ali začasno, bistveno je le, da je njihova površina zaprta tako, da je onemogočeno zračenje prostora in se zaradi tega v prostoru zadržuje tobačni dim.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – utemeljen sum - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora – prištevnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da bi bilo utemeljenost očitka o kršitvi načela ne bis in idem mogoče preizkusiti, bi moral zagovornik pojasniti, v čem konkretno se dejansko stanje pri prekrških in kaznivem dejanju nasilništva, ki jih je storil osumljenec, prekriva.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017104
ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1, 145č/2. ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/3, 56, 56/1, 64, 64/1. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 367, 367/1. ZNP člen 9, 33, 33/2. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije (ZKIK) člen 30.
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS, in s tem pri presoji, ali se o zahtevi odloča v upravnem ali v sodnem (nepravdnem) postopku, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. Za odgovor na to vprašanje je odločilna ocena zbranih dokazov. V tem okviru so kljub njihovi deklaratorni naravi lahko pomembni tudi zemljiškoknjižni vpisi prehoda premoženja na državo in zaplembne odločbe. V postopkih vračanja premoženja ni mogoče ugotavljati, ali so bili izpolnjeni pogoji za odvzem premoženja po določbah Odloka AVNOJ-a (tako kot tudi sicer v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče presojati pravilnosti aktov o podržavljanju), temveč je treba ugotoviti, ali je tedanja oblast odvzela oziroma štela, da je bilo premoženje že pred zaplembo s kazensko sodbo ex lege odvzeto na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a. V tej luči sta se nižji sodišči ukvarjali tudi z vprašanjem nemške narodnosti prejšnjih lastnikov, pri čemer pa je ključna ugotovitev nižjih sodišč, da odvzem premoženja na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a izkazuje odločba Okrajne zaplembne komisije št. 80/1070 z dne 17. 12. 1945.
ZZK-1 člen 29, 31, 31/1, 120, 120/2, 124, 148, 148/1-1, 148/1-2, 148/4, 149, 149/1-1, 161, 161/3-3. SPZ člen 18, 105, 105/1. ZNP člen 35.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - identifikacijski znak - identičnost identifikacijskih znakov - istovetnost nepremičnine
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Istovetnost nepremičnine ni podana, kadar se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na zemljiške parcele, zemljiškoknjižni predlog pa na posamezne dele stavbe. Preizkus, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi v formaliziranem postopku odločanja o dovoljenosti vpisa v zemljiško knjigo, namreč ne more iti tako daleč, da bi sodišče preizkušalo, ali je na posameznem delu stavbe upravičen vpis hipoteke, ki je bila z zemljiškoknjižnim dovolilom dana za vpis na zemljiško parcelo.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017014
ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. ZDen člen 24, 24/1, 25, 60, 61, 61/2, 62, 62/2, 62/2-c. ZD člen 10, 10/1, 221. ZNP člen 19, 19/1, 20, 20/1, 21, 30, 30/1. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predlagatelj - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - zakonito dedovanje - dedni red - krog zakonitih dedičev - postopek uveljavlja pravic - nepravdni postopek - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - stranska intervencija - pravni interes - najemno razmerje - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o dopustitvi udeležbe - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče se je že izreklo o tem, da je zaplenjeno premoženje tudi po določbi prvega odstavka 145. člena ZIKS treba vrniti tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka. Takšno stališče je glede na okoliščine konkretnega primera uporabljivo tudi v konkretnem primeru, ki je bil pravočasno uveden na podlagi predloga aktivno legitimirane predlagateljice, ki kot nečakinja upravičenca sodi v krog njegovih zakonitih dedičev.
Obstoj dediča bližnjega dednega reda (vnuka), ki se je pozneje pridružil predlogu predlagateljice, ne izključuje njene legitimacije. Glede na naravo nepravdnega postopka, v katerem sodišče odloča o spornem razmerju oziroma stanju (21. člen ZNP v zvezi s prvim odstavkom 145.č člena ZIKS), je imel predlagatelj že od uvedbe postopka status (materialnega) udeleženca, čeprav je tedaj v postopku (formalno) sodelovala le predlagateljica. Medsebojno izključevanje zakonitih dedičev na podlagi oddaljenosti dednih redov v takem primeru ne more utemeljevati zavrnitve predloga za vrnitev premoženja obsojencu, temveč bo lahko aktualno šele v poznejšem zapuščinskem postopku, ki bo izveden, če bo predlogu o vrnitvi premoženja pravnomočno ugodeno.
Ne le jezikovna razlaga, ki kaže na različno podlago plačil, ki gredo tožeči stranki po pogodbi, tudi način, na katerega sta pogodbeni stranki izpolnjevali pogodbo, sicer imenovano pogodba o zastopanju, kažeta, da tožeča stranka ni bila le zastopnik ali posrednik v klasičnem civilnopravnem pomenu, pač pa agent igralca košarke z obveznostjo povezovanja toženca s klubi z namenom sklenitve pogodbe o igranju košarke in obenem pravico do plačila ne le v obliki posredniške provizije, pač pa tudi v obliki določenega deleža od toženčevih dohodkov. Takšno razlago ponuja tudi dopolnilno pravilo 101. člena ZOR za primer, če bi pogodbenega določila ne mogli opredeliti za jasnega.