Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje, za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
Toženka je v okviru dopuščene revizije pravilno opozorila, da sta nižji sodišči tožnici prisodili previsoki odškodnini za nepremoženjsko škodo. Ob primernem upoštevanju prisojenih odškodnin v podobnih odškodninskih primerih, znaša pravično denarno zadoščenje za tožnico 8.500,00 EUR.
Ker je pritožbeno sodišče nepravilno štelo, da je bila trditvena podlaga za ugovor zastaranja podana prepozno, je kršilo določbo 286. člena ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost
in pravilnost izpodbijane sodbe. Ne drži namreč ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnica pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podala dejanske podlage ugovora zastaranja.