Za priznanje statusa begunca je pravno relevantno, da se je preganjanje dogajalo oziroma prosilcu grozi v državi njegovega državljanstva, za status subsidiarne zaščite pa, da prosilcu resna škoda grozi v izvorni državi.
Prvi tožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, da je njegov strah objektivno utemeljen in da bo ob vrnitvi v Srbijo preganjan oziroma da mu bo grozilo nečloveško ali poniževalno ravnanje v smislu druge alineje 28. člena ZMZ, to pa tudi ne izhaja iz informacij o položaju istospolno usmerjenih oseb v Srbiji, zato mu mednarodna zaščita utemeljeno ni bila podeljena.
Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu I Up 165/2008 ter sklepu I Up 412/2012 ni sprejelo stališča, da so v zadevi nepomembne nekonsistentnosti in da je zato drugega tožnika treba šteti za verodostojnega pri obravnavi njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato se prvostopenjsko sodišče glede vsega navedenega zmotno sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča, ki jih to ni sprejelo, pri tem pa opusti presojo verodostojnosti izjav tožnikov, kar je bil napotek Vrhovnega sodišča v predhodnem sklepu (I Up 412/2012).
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017345
ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavarovalnina - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem
Višje sodišče na pritožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na odškodninski zahtevek ni odgovorilo, zato revident utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dodelitev radijske frekvence – ureditvena začasna odredba - v izreku odločbe ni odločeno o predlogu za dodelitev frekvence – procesne predpostavke za obravnavo tožbe – razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Temeljna procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe je za vsebinsko obravnavo sposobna tožba.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora – kršitev obveznosti iz dela v splošno korist
Izpodbijani sklep s katerim je sodišče zaradi neizpolnjevanja dela v splošno korist odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v celoti je v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP tako imenovana druga odločba, zoper katero se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in za sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017373
URS člen 22, 25. Avstrijska državna pogodba člen 27. ZPP člen 5, 236a, 347, 347/2, 347/2-2, 355, 358, 370, 370/3. OZ člen 352. ZDen člen 9, 10, 12.
poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo - jugoslovansko državljanstvo - državljan Avstrije - opustitev vložitve pritožbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zastaranje odškodninske terjatve - sprememba sodne prakse - priče - zaslišanje prič - pisna izjava priče - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - denacionalizacijski upravičenec
Izjava prvotne tožnice F. F. je v odločbi sodišča druge stopnje sicer zmotno obravnavana kot izjava priče iz 236.a člena ZPP, saj gre za izjavo pravdne stranke, za katero določba ne velja.
Prestroga je zahteva, izražena v reviziji, po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih sprememb sodne prakse s strani Ustavnega sodišča. Skrbnost ravnanja prvega toženca se presoja v času, ko bi prvi toženec še lahko vložil pritožbo zoper zavrnilni odločbi.
upravni spor - vodno dovoljenje - začasna odredba - začasna ureditev stanja - težko popravljiva škoda - izkazanost
Tudi za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je pogoj, da tožnik izkaže težko popravljivo škodo, ki mu bo nastala zaradi izvršitve izpodbijanega akta.
Tožnica s svojimi zelo splošnimi, pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami v zahtevi ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode, tega ni izkazala niti z zahtevi priloženimi dokazi.
POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017370
ZGD člen 159. OZ člen 534.
dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - tiha družba - premoženjskim vložek tihega družbenika - obstoj tihe družbe - darilna pogodba iz hvaležnosti
Ker z obravnavano pogodbo tiha družba ni mogla nastati, saj ni šlo niti za vložitev premoženjskega vložka, niti za gospodarski subjekt kot nosilca tihe družbe, tudi ni mogla nastati sporna pogodbena obveznost, ki je povezana z (domnevnim) tožnikom deležem kapitala v neobstoječi tihi družbi.
Toženkine nedobrovernosti ne more ovreči njeno prepričanje o lastništvu na spornih nepremičninah ter podatek, da se je izvršilni postopek pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici vodil proti O. N. G. Ključno za presojo dobre vere je vedenje o spornosti lastništva nepremičnine.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE-00/1 člen 12, 12/2. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 člen 14, 14/2.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izplačilo zavarovalnine - nastanek invalidnosti - invalidnost po splošnih zavarovalnih pogojih - rok - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik je zaradi poškodbe gležnja postal invalid že v letu 2004 in zatrditev sklepa pa na stopnjo invalidnosti ni vplivala. Vprašanje je, ali gre za posledico (hibo), ki jo tudi tabeli invalidnosti, ki sta sestavni del relevantnih splošnih zavarovalnih pogojev, opredeljujejo kot invalidnost. Po teh tabelah je taka posledica ankiloza skočnega sklepa (in ne tudi stanje, ki jo indicira), ki pa je bila nesporno opravljena po izteku roka za ugotavljanje invalidnosti. Skladno s pogodbo torej pred tem invalidnosti, ki bi zavarovalnico zavezovala k plačilu invalidnine, ni bilo.
dopuščena revizija - lastninska pravica več oseb - solastnina - upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini - najemnina
Dokler stvar (nepremičnina) v solastnini ni razdeljena in ne obstaja dogovor o uporabi in/ali uživanju (delitvi plodov) solastne nepremičnine, si posamezni solastnik ne more v celoti lastiti plodov (najemnine), ki jih prinaša določen del nepremičnine, četudi je nepremičnina sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in sporni del v naravi ustreza obsegu solastniškega deleža solastnika, ki pobira najemnino zanj. Tega tudi ne spremeni morebitno dejstvo, da tudi tožnici oddajata v najem druge dele sporne nepremičnine in prav tako zadržita celotno pobrano najemnino zase. Tudi toženka lahko vloži enak zahtevek zoper tožnici ali pa bi lahko v tej pravdi uveljavljala procesno pobotanje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo obsojenčev dokazni predlog, saj je ugotovilo, da obsojenec ni zadostil trditvenemu bremenu oziroma ni izkazal relevantne zveze med tem, kar naj bi priči izpovedali oziroma potrdili ter predmetom sojenja.
ZPP člen 339, 339/1, 358, 358-1, 379, 379/1. OZ člen 131.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - dejansko stanje - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - povrnitev škode - odgovornost države - protipravnost - zavod za prestajanje kazni - škoda zapornika - zaužitje podtaknjena mamila
Sodišče druge stopnje lahko ugotovi drugačno dejansko stanje, ne da bi opravilo obravnavo le, če sodišče določeno pravno pomembno dejstvo ugotovi le s pomočjo listin, pisnih izjav prič, oglednih predmetov ali posredno izvedenih dokazov. Kadar pa sodišče prve stopnje pravno pomembno dejstvo ugotovi tudi na podlagi zaslišanja strank ali prič, brez obravnave ni mogoče spreminjati dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje se mora glede objektivnih spoznavnih možnosti postaviti v enak položaj kot sodišče prve stopnje, ki je izdalo izpodbijano sodbo.
Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni odločbi, izdani na drugi stopnji. Zato mora revizija vsebovati argumentirane trditve o tem, da je pritožbeno sodišče storilo revizijsko relevantne kršitve prava.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017362
ZSpo člen 1, 1/2, 12, 18, 64, 64/1, 64/2. ZLNDL člen 1, 1-2, 3. ZTLR člen 11.
izbrisna tožba - pravni interes za tožbo - lastninjenje - športni objekti v družbeni lastnini - pojem športnega objekta - društvo - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičninah - lastninska pravica društva - lastninska pravica na športnih objektih - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice - pravni učinki vknjižbe - dokazno breme
Pridobitev lastninske pravice društva na športnih objektih v smislu drugega odstavka 64. člena ZSpo predstavlja v našem primeru dokazno breme toženke.
Toženka v postopku ni postavila pravočasnih relevantnih trditev o tem, na kakšen
način naj bi pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah. Tako ni določno navedla za kakšne športne objekte dejansko gre, kdo in kdaj jih je
ustvaril ter ali gre za stvari, na katerih je društvo v relevantnem času sploh lahko vzpostavilo lastninsko pravico. Toženkin ugovor, da je na spornih nepremičninah pravočasno vzpostavila svojo lastninsko pravico zato ne more biti utemeljen.
UPRAVNI SPOR - DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014937
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1. ZDR člen 64, 64/6, 142, 142/1, 143, 144, 145, 147, 147/1, 147/2.
dovoljena revizija - ukrep inšpektorja za delo - delo preko dogovorjenega krajšega delovnega časa - nadurno delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - začasna prerazporeditev delovnega časa - krajši delovni čas od polnega delovnega časa - pravilna realizacija neenakomerne razporeditve delovnega časa v referenčnem obdobju
V sistemu delovnih razmerij je pravilo delovno razmerje za nedoločen čas in za polni delovni čas. Zakon sicer dopušča možnost, da delodajalec delavca zaposli tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, seveda pa to velja za primer, če za delo, ki ga delavec opravlja, delodajalec ne izkazuje potrebe, da bi se opravljalo polni delovni čas. Odreditev ali naložitev dela preko dogovorjenega delovnega časa oziroma nadurnega dela bi bila v takem primeru zato v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je delo s krajšim delovnim časom dogovorjeno. Kljub temu pa sme v določenih (izjemnih) primerih in pod določenimi pogoji delodajalec naložiti oziroma odrediti delo tudi preko dogovorjenega krajšega delovnega časa.
Če v pogodbi o zaposlitvi ni posebnega dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa niti delovni čas ni neenakomerno razporejen (ali začasno razporejen) oziroma delodajalec ne realizira pravilno neenakomerne razporeditve (ali začasne prerazporeditve) delovnega časa, delavcu sploh ne sme odrediti oziroma naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa (razen v primeru naravnih in drugih nesreč iz 144. člena ZDR, zdaj 145. ZDR-1). Ukrep, kakršnega je v obravnavanem primeru izrekel inšpektor za delo, bi bil v takšnem primeru v nasprotju z ZDR. Zato tudi inšpektorjev ukrep z odrejanjem nadurnega dela sploh ne pride v poštev, seveda pa lahko pridejo v poštev drugi ukrepi (glej npr. 2. točko prvega odstavka 230. člena ZDR).
Če pa v pogodbah o zaposlitvi ni dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa, je pa v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo dogovorjena možnost neenakomerne razporeditve (ali začasne prerazporeditve) delovnega časa zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov, mora delodajalec takšno razporeditev delovnega časa tudi ustrezno določiti in realizirati (to v dosedanjem postopku tudi za navedeni dve delavki ni bilo ugotovljeno). V takšnem primeru se neenakomerna razporeditev delovnega časa izravna v ustreznem referenčnem obdobju. Ur, ki jih delavec npr. v enem tednu ali mesecu znotraj tega obdobja opravi več od dogovorjenega povprečja ur krajšega delovnega časa, ne moremo šteti za ure nad dogovorjenim (krajšim) delovnim časom oziroma za nadure; prav zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa je predvideno, da se ti viški kasneje (do konca referenčnega obdobja ali že vmes) izravnajo. Vendar mora tudi pri takšni obliki neenakomerne razporeditve delovnega časa delodajalec ustrezno planirati ure delavca že znotraj referenčnega obdobja in planirati ter stremeti k temu, da se na koncu referenčnega obdobja, delavčeva delovna obveznost izenači oziroma čimbolj približa pogodbeno dogovorjeni. Le izjemoma naj bi prihajalo do viška ur tudi po koncu referenčnega obdobja.
Stalno odrejanje ur nad dogovorjenim delovnim časom v referenčnem obdobju in prenašanje večjega števila takšnih ur v naslednja referenčna obdobja, namreč pomeni tudi zlorabo. Pri tem je treba dodatno upoštevati, da se pravice in obveznosti delavcev s pogodbami za krajši delovni čas uveljavljajo sorazmerno delovnemu času, za katerega so sklenili pogodbe o zaposlitvi (razen izjem - tretji odstavek 64. člena ZDR).
ODŠKODNINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017358
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZZZDej člen 47, 49. ZNP člen 70. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do osebne svobode - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravstvene ustanove - psihiatrična bolnišnica - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine
Razlog, da je zakonodajalec navedel praktično enake kumulativno zahtevane pogoje kot v 70. členu ZNP tudi v ZZDej je v tem, da jih tudi zdravnik zaradi povezave z duševno boleznijo oziroma duševno motnjo ocenjuje praviloma res z medicinskega vidika, vendar pa ne izključno s tega vidika.
Pomanjkljiva presoja okoliščin iz 49. člena ZZDej pomeni nedopustno zdravnikovo in s tem tudi toženkino ravnanje.
ZPP člen 70, 339, 339/2, 339/2-14, 367b, 367b/4, 367b/6, 377. SPZ člen 67, 67/5, 92, 99, 100.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, niti nista natančno in konkretno navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Tudi glede zatrjevane bistvene kršitve določb postopka toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, prav tako nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Zatrjevano procesno kršitev torej nista podkrepila s stališči sodne prakse oziroma izkazala odstopa od sodne prakse ali njeno neenotnost, niti nista navedla, da sodne prakse ni.
Tak predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP
dopuščena revizija - pogodba o prodaji stanovanja - zamuda z izročitvijo - pogodbena kazen - soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo - obresti od preplačila - varstvo potrošnikov - javni sklad kot prodajalec - opravljanje pridobitne dejavnosti - uporaba ZVPot
Tudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.
Za pogojevanje nakupa stanovanja s predplačilom gre, kadar kupec nima možnosti plačila kupnine ob prevzemu stanovanja. Dejstva, da kupci plačilni dinamiki niso nasprotovali, da se je bilo mogoče pogajati in da so plačilno dinamiko sprejeli, na vprašanje pogojevanja ne morejo vplivati oz. obstoja pogojevanja ne izključujejo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi ekonomičnosti - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - bivališče strank
Tožnica kot razlog za predlagano delegacijo navaja edino okoliščino, da imajo pravdni stranki in predlagane priče prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, na katerega je bila pristojnost prenesena na podlagi 105.a člena ZS. Zgolj ta okoliščina ni razlog, ki bi v takem primeru narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.