Zgolj predložitev računov, ki ne vsebujejo opisa konkretno opravljenega dela, se pravi podrobnega opisa poslovnega dogodka in na njihovi podlagi nevtralna strokovna oseba ne more jasno spoznati posamezne vrste in obsega poslovanja, ne zadostijo pogojem po računovodskem standardu 21. Tudi po presoji sodišča davčnemu zavezancu ni mogoče priznati v poslovnih knjigah neizkazanega odhodka.
Namen cenitvenega postopka davčne osnove po presoji sodišča je ugotovitev resničnega dejanskega stanja ter ugotovitev vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločitev.
Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena v zvezi z vloženo tožbo v upravnem sporu pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je pri organu, ki je pristojen za izvršbo izpodbijanega akta ter brezuspešen potek sedemdnevnega roka za odločitev o tej zahtevi, je procesna predpostavka za vložitev zahteve za začasno odredbo pri sodišču.
ZUS člen 16, 16. ZPP člen 19, 23, 23/1, 19, 23, 23/1. ZSDP člen 51.
stvarna nepristojnost
Iz tožbenih navedb in tožbi priloženih listin je razvidno, da gre med tožečo in toženo stranko za spor v zvezi s pravicami iz zavarovanja za starševsko varstvo, za reševanje katerega je po določbi 51. člena ZSDP pristojno Delovno in socialno sodišče v A.
Po mnenju sodišča za presojo utemeljenosti naknadnega obračuna DDV, ne pridejo v poštev določbe ZOR, saj mora tožnik kot davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV (56. člen ZDDV). Pogoj za odbitek DDV je račun, ki mora vsebovati vse podatke iz 34. člena ZDDV.
Glede krajevne pristojnosti se sodišče strinja, da je ustrezna podlaga zanjo v 1. odstavku 151. c člena CZ in ne v 3. odstavku, kot trdi tožnik v tožbi. Prvi odstavek je namreč, v kontekstu celotnega besedila 151. c člena, razumeti kot osnovno pravilo, da je carinski dolg nastal tam, kjer so nastale okoliščine za nastanek carinskega dolga. Če kraja nastanka okoliščin iz 1. odstavka 151. c člena ni mogoče določiti, se uporabi katero od ostalih ustreznih naveznih okoliščin iz nadaljnjih odstavkov (tudi 3.) tega člena.
Vsaka država ima suvereno pravico s svojimi zakoni urediti vprašanja državljanstva kot pravne vezi med konkretno državo in njenimi državljani na svojem državnem teritoriju, nikakor pa nima (suverene) pravice urejati vprašanj državljanstva tujih držav.
URS člen 157, 157/1, 157, 157/1. ZUS člen 60, 60/1-4, 60/3, 23/3, 26, 37, 1, 1/2, 23, 60, 60/1-4, 60/3, 23/3, 26, 37, 1, 1/2, 23. ZUP člen 6, 6/1, 6, 6/1. ZZDT člen 51, 52, 57, 51, 52, 57.
vročitev odločbe - načelo zakonitosti
Dejstvo, da je bila prvostopenjska upravna odločba izdana v ponovnem postopku, potem ko je drugostopenjski upravni organ pred tem odpravil odločbo in zadevo vrnil v ponovno odločanje, ne pomeni, da upravni organ odloča na podlagi predpisa, ki je veljal v času vložitve vloge.
Družbeniki podržavljenega podjetja niso upravičenci do denacionalizacije posameznih stvari, ki so bile podržavljene podjetju. Po 3. členu ZDen so upravičenci do denacionalizacije le osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno.
Tožnica je bila na zaslišanju soočena s svojimi kontradiktornimi izjavami in opozorjena na določila ZAzil. Pri tem pa tožnica ne izpodbija zaključka tožene stranke, da če bi bila resnično pripadnica neformalne civilne verske skupine Falun Gong, bi odgovarjala na vprašanja natančneje in konkretneje. Stanje v izvorni državi - Kitajska demokratična država z mnogimi kršitvami človekovih pravic - pa samo po sebi še ne more predstavljati razloga, zaradi katerega se tožnica ne more vrniti v matično državo.
ugotovitev državljanstva - obnova postopka - stranka v postopku - Sklad kmetijskih zemljišč kot stranka v postopku za pridobitev državljanstva
Upravni organ mora najprej preizkusiti, ali je predlog za obnovo postopka pravočasen ter ali ga je podala upravičena oseba. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne more biti stranka v smislu 49. člena ZUP/86 v postopku ugotavljanja državljanstva.
pravno nasledstvo po denacionalizacijskem upravičencu
Če je pravni naslednik oporočni dedič denacionalizacijskega upravičenca, mora obstajati verjetnost, da gre za oporočna razpolaganja, ki bi lahko imela pravni učinek glede denacionaliziranega premoženja. Zato je pri razčiščevanju procesnega vprašanja, kdo je po 15. členu ZDen upravičeni vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka, treba upoštevati tudi pogoj iz 81. člena ZDen.
lastnost stranke v postopku - načelo sorazmernosti po ZON - pristojnost za izdajanje odločb o odvzemu živali iz habitata - res iudicata - načelo zaslišanja stranke
Ker gre za upravno določbo, ki ustvarja neposredne pravne posledice za udeležence spora, in je izdana na podlagi konkretnih zakonskih predpisov, mora biti zato podvržena presoji zakonitosti v upravnem sporu. Ker tožena stranka ni sprejela udeležbe tožeče stranke v postopku, kar je razvidno tudi iz dejstva, da ji ni vročila odločbe, bi morala o tem izdati poseben sklep po določilu 142. člena ZUP. Določili 137. in 138. člena ZON sta specialni določbi in novejši določbi glede na določili 1. in 2. odstavka 19. člena ZUS in je v skladu z razlagalno metodo argumentum a coherentia treba šteti, da kasnejši in specialnejši predpis prevlada nad starejšim in splošnejšim predpisom. V zvezi s standardi obrazlaganja določb v povezavi z uporabo materialnega prava je pomembno tudi, da pristojni organ v primeru odvzema živali iz habitata upošteva načelo sorazmernosti iz Zakona o zaščiti živali in ZON.
ZDRS člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZUP člen 214, 214.
sprejem v državljanstvo
Odločba, izdana na podlagi 1. odstavka 13. člena ZDRS mora imeti takšno obrazložitev, da je iz nje razvidno, ali je tožena stranka izdala odločbo v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega ji je dano pooblastilo, glede na to, da je po določbi 13. člena ZDRS upravičena odločiti po prostem preudarku. V nasprotnem primeru je stranki kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva.
sodelavci na strani agresorja - priznanje statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja
Stališče prvostopnega organa, ki mu pritrjuje tudi tožena stranka, da osebi, za katero bi bilo sicer ugotovljeno, da je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, tega tudi za obdobje pred nastankom morebitnega razloga iz 6. člena ZZVN ni mogoče priznati, ni utemeljeno. Navedena zakonska določba, kot izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 123/2000 z dne 16.10.2002, nima kaznovalnega namena, ki bi narekoval zavrnitev zahtevka za priznanje statusa osebi, pri kateri je ugotovljeno, da je kasneje, po izpolnitvi pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, začela sodelovati na strani agresorja.
stalno prebivališče ob prenehanju nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja
Če je nasilno dejanje ali prisilni ukrep bil povzročen izven območja državnega teritorija Republike Slovenije drugje na območju bivše Kraljevine Jugoslavije, mora stranka za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja izpolnjevati poleg posebnih pogojev, predpisanih za posamezno kategorijo žrtev vojnega nasilja, še splošni pogoj stalnega prebivališča iz 6. v zvezi s 7. odstavkom 2. člena ZZVN.
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je potreben element prisiljenja, torej da oseba v spornem obdobju ni ravnala po lastni volji oziroma odločitvi, ampak so bila njena ravnanja odraz nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.
Po določbi 2. člena ZZVN je žrtev vojnega nasilja - taboriščnik oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov poslale v taborišče. Da je bil ta prisilni ukrep storjen iz političnih razlogov je po presoji sodišča mogoče šteti le, če ga je okupator izvajal v zasledovanju svojih vojnih ciljev (načrtov in o ozemeljski razširitvi). Tožnik pa je bil zajet in odpeljan v taborišče kot častnik vojske Kraljevine Jugoslavije, torej kot pripadnik oboroženih sil vojskujoče se države, česar pa ni mogoče enačiti s prisilno odvedbo v taborišče iz političnih razlogov.
ZZZDR člen 106, 106. ZUS člen 65/1, 26, 26/2, 65, 26/2, 65, 65/1, 26.
molk organa
Po 2. odstavku 26. člena ZUS sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, z zakonom določenem času, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Iz tožbi priloženih listin izhaja, da je predpisani rok za izdajo odločbe potekel, da sta tožnika po poteku tega roka ponovno zahtevala izdajo odločbe in da tožena stranka tudi na ponovno zahtevo odločbe ni izdala.
ZOR člen 344, 344/1, 344, 344/1. ZAPPNI člen 33, 33/2, 33, 33/2. ZDavP člen 53.
verižna kompenzacija oziroma pobot - prisilna izterjava davčnih obveznosti od dolžnikovega dolžnika
Verižni pobot zavezuje od trenutka, ko so pogodbo potrdile vse pogodbene stranke. Sprememba verižnih kompenzacij oziroma pobotov preko žiro računa pa predstavlja le evidenco prilivov in odlivov oziroma sledenje plačilnega prometa.