Tožena stranka ni naredila izračuna oziroma prikaza dohodkov tožnice in obeh otrok in izračuna, če dohodek zadošča za trajno in materialno varnost v smislu 5. člena Uredbe Vlade RS o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZLS člen 67, 67/2, 67, 67/2. ZUP člen 261/1, 263, 263/1-1, 260, 260-1, 261, 261/1, 263, 263/1-1, 260, 260-1, 261.
obnova postopka - neobstoj obnovitvenega razloga - pristojnost občinske uprave za odločanje na prvi stopnji v zadevah iz občinske pristojnosti
Obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP ni podan, ker je bilo dejstvo, ki se uveljavlja kot obnovitveni razlog, tožeči stranki znano že v času postopka, katerega obnovo zahteva. Po ugotovitvi, da ni podan obnovitveni razlog, se toženi stranki ne bi bilo potrebno spuščati v odločanje, ali je predlog za obnovo postopka dopusten v smislu 1. odstavka 261. člena ZUP in pravočasen v skladu s 1. točko 1. odstavka 263. člena ZUP, kajti takoj ko je manjkal eden izmed procesnih pogojev za vsebinsko obravnavanje, je bilo predlog za obnovo postopka potrebno zavreči.
Kljub temu, da v glavi izpodbijanega sklepa ni navedeno, da ga izdaja občinska uprava, je iz njegovega uvoda razvidno, da se izdaja na podlagi 67. člena Statuta občine Ž., ki določa, da o stvareh iz občinske pristojnosti na 1. stopnji odloča občinska uprava.
ZUS člen 38, 38/3, 38, 38/3. ZBPP člen 24, 24/1-4, 24, 24/1-4.
sodna presoja prostega preudarka v upravnem sporu o pravici do brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč potem, ko je ugotovila, da ni izpolnjen pogoj, določen v 4. alinei 24. člena ZBPP, ker sklep o izvršbi v zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči temelji na izvršljivi sodni odločbi, in sicer sklepu Okrožnega sodišča v zvezi s sklepom Višjega sodišča, pri čemer tožnik svojih pavšalnih trditev, da tožena stranka ni upoštevala 26. člena v zvezi s 55. členom Zakona o izvršbi niti ne konkretizira niti ne navede in ne obrazloži okoliščin, ki naj bi jih tožena stranka ne upoštevala.
Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna je na abstraktni ravni opredelil že zakonodajalec z določbo 2. odstavka 24. člena ZBPP.
Ker iz določb ZBPP ne izhaja, za kolikšno stopnjo verjetnosti izgleda za uspeh naj bi šlo pri izpolnjevanju tega objektivnega pogoja, je zato v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč, da o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloči po prostem preudarku. Sodna presoja prostega preudarka v upravnem sporu pa je zadržana, kot izhaja iz določbe 3. odstavka 38. člena ZUS, po kateri upravno sodišče v takem primeru preveri, ali je izpodbijani akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Po presoji sodišča je imela tožena stranka dovolj podatkov v predloženih spisih predmetne zadeve za svoj zaključek, da tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in zato zadeve ni razumno sprožati glede na sam izid, saj predlagana izvršba temelji na izvršljivi sodni odločbi.
Kot pogoji pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga svojo prošnjo.
Odločanje po nadzorstveni pravici je še v okviru zakonske določbe 105. člena ZVojI, če organ do zaključka o kršitvi materialnega zakona ni prišel z dopolnjevanjem ugotovljenega dejanskega stanja ali drugačno presojo dokazov ali dopolnjevanjem razlogov ob uporabi še drugih materialnih določb. S tem pravnim sredstvom ni mogoče v nasprotju z zakonom sanirati položaja, ko odločba organa prve stopnje ni bila preizkušena z revizijo, tj. pravnim sredstvom, pri katerem je procesni položaj stranke v upravnem postopku praviloma ugodnejši kot pri razveljavitvi na podlagi nadzorstvene pravice.
Sodišče na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da je "Seznam Kulturbundovcev" nastal kot sekundarno gradivo po vojni in je brez rojstnih podatkov, navedbe vira, datuma, žiga in podpisa odgovorne osebe, kar je skladno s temi podatki navedeno tudi v izpodbijani odločbi, zato so neutemeljene tožbene navedbe, da ga kot takega ga ni mogoče skonstruirati v pravno veljaven uradni dokument oziroma javno listino. Tožbenega ugovora po mnenju sodišča ni mogoče sprejeti, saj tožena stranka v izpodbijani odločbi nikjer izrecno ne trdi, da so arhivske listine, ki jih je uporabila v zvezi s presojo članstva v Kulturbundu, javne listine. Sicer ob citiranju pisnih virov zaključuje, da je pravilna presoja prvostopnega organa, ko je štel kot verodostojen dokaz arhivske podatke Arhiva Republike Slovenije, ki kažejo na članstvo tožnikovih staršev in njegove družine ter samega tožnika, čeprav pred vojno mladoletnega, v Kulturbundu, vendar pa je pravilno njeno stališče, da je uporaba navedenega arhivskega gradiva kot zgolj enega izmed dokaznih sredstev skladna z določbo 2. odstavka 159. člena ZUP/86 in v ničemer ne krši Zakona o varstvu osebnih podatkov. Po jezikovni, teleološki in sistematični razlagi 2. odstavka 35. člena ZDRŽ/45 obstaja domneva nelojalnosti celo v primeru, ko neka oseba nemške narodnosti ne bi bila član Kulturbunda. To pomeni, da je v vsakem primeru, ko sta izkazani ostali dve okoliščini iz 2. odstavka 35. člena ZDRŽ, potrebno izkazati lojalnost osebe, ki ni bila vpisana v evidenco jugoslovanskih državljanov z okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži. Tožnik nima prav, kolikor se glede opredelitve pojma lojalnosti, ki je nedoločen pravni pojem, sklicuje zgolj na njegovo jezikoslovno definicijo, vsebovano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, s katero smiselno uveljavlja izključno jezikovno (gramatikalno) metodo razlage navedenega nedoločnega pravnega pojma. Vendar pa se ta metoda v pravu uporablja le kot ena izmed metod in skupaj z ostalimi metodami razlage pravnih norm, ne pa kot edina metoda, ki bi izključevala vse druge metode, zlasti sistematično, logično teleološko, zgodovinsko in ostale ustaljene metode, ki so se izoblikovale v pravni teoriji. Tožena stranka mora ob upoštevanju pravnega mnenja in stališč sodišča, ki se tičejo postopka, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka odločiti o tem, ali je tožnik dokazal, da nelojalnost v primeru njegovega očeta in zlasti tudi njega samega (individualno) ni obstajala, enako stališče pa je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS glede individualnega ugotavljanja in presoje (ne)lojalnosti mladoletnih oseb.
Ker je bil sklep tožene stranke o ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na zahtevo BB za registracijo zastopnika stranke, s sodbo odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, je odpadla pravna podlaga za nadaljevanje postopka v skladu s 3. odstavkom 151. člena ZUP in posledično za izdajo izpodbijane odločbe.
ZDRS člen 39. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Tožnika obsojena na podlagi UVS (Uredba o vojnim sudovima, Vrhovni štab NOV i Poj, 24. maj 1944) in Zakona o vrstah kazni (Uradni list DFJ, št. 48/45). Oba citirana zakona nimata določb kdaj postane sodba pravnomočna. Upoštevaje odločbo U-I-6/93 in da je pravica do pritožbe ustavna pravica, je sodba postala pravnomočna 27. 10. 1945, ko jo je obravnavalo Vrhovno sodišče DFJ in ne 21. 8. 1945, ko je bila izrečena sodba Vojaškega sodišča E vojnega področja, ko sta bila tožnika obsojena tudi na izgubo jugoslovanskega državljanstva.
Ker predstavlja t.i. lastna udeležba del plačila za storitev, ki jo opravi dajalec lizinga na podlagi sklenjene pogodbe, je potrebno, da tožnik tudi od t.i. lastne udeležbe plača davek od prometa storitev.
Zakonita subrogacija - prehod obveznosti z družbe na družbenika velja samo za tiste družbenike, ki so odgovorni za obveznosti družbe. Zato je treba ugotoviti položaj tožnice kot aktivne družbenice, skladno s kriteriji iz odločbe Ustavnega sodišča.
ZUS člen 25, 25/1-2, 25, 25/1-2. ZAzil člen 35/2-1, 36, 34, 34/1-2, 35, 35/2-1, 36, 34, 34/1-2, 35.
nebistvena kršitev pravil postopka
Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka v primeru, če tožena stranka v izpodbijani odločbi ni navedla konkretnih okoliščin in svojih preudarkov, ki so jo vodili k trditvi, da gre v primeru za očitno neutemeljeno vlogo za azil (po določbi 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 36. členom ZAzil) ob upoštevanju okoliščine, da je bil v konkretnem primeru upravni postopek brez dvoma izveden skladno s temeljnimi načeli ZUP in procesnimi (standardi) določbami ZAzil, pa tudi v uvodu izpodbijane odločbe je pravilno navedena določba 2. alinee 1. odstavka 34. člena ZAzil kot pravna podlaga odločitve tožene stranke, zato ugotovljena pomanjkljivost glede uporabe pravil postopka oziroma protislovje, ki izhaja iz trditve v obrazložitvi izpodbijane odločbe (na str. 6., 1. odstavek) ne more vplivati na zakonitost oz. pravilnost odločitve.
ZP člen 57, 57. ZUP člen 290, 290/1, 290, 290/1. ZIKS-1 člen 2/1, 1, 1/2, 2, 2/1, 1, 1/2, 2.
upravna izvršba
Po 1. odstavku 290. člena ZUP je treba v sklepu, izdanem na tej podlagi, ugotoviti izvršljivost odločbe, ki naj se izvrši. Preizkus izvršljivosti ne more obsegati zgolj preizkusa, ali je izvršljivost nastopila. Organ, ki opravlja izvršbo, mora po uradni dolžnosti paziti, da je odločba izvršljiva tudi še v času izdaje sklepa. To pomeni, da mora ob izdaji sklepa paziti oziroma ugotoviti, ali niso po nastopu izvršljivosti nastale ter ne obstajajo kakšne okoliščine, ki izvršljivost izključujejo, npr. zastaranje izvršitve sankcije.
Zaključek, da denacionalizacija v obliki vrnitve nadomestnih kmetijskih zemljišč ni možna ter da sporazum o nadomestnih zemljiščih niti ne pride v poštev, je po presoji sodišča mogoč le iz razloga, ki bi izhajal iz določbe 1. odstavka 27. člena ZDen. Vsaka drugačna razlaga te določbe namreč pomeni nedopustno izključevanje oziroma omejevanje te oblike denacionalizacije, ki ne temelji na zakonu.
URS člen 52, 52. ZOFVI člen 105/2, 105/4, 149, 100, 100/4, 105, 2, 99, 99/2, 105/2, 105/4, 149, 100, 100/4, 105, 2, 99, 99/2. ZUS člen 25/1-2, 59, 59/1, 23, 23/3, 25, 25/1-2, 59, 59/1, 23, 23/3, 25. ZUP člen 222/1, 6, 6/1, 222, 222/1, 6, 6/1, 222. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 9, 9-5, 9-7, 9, 9-5, 9-7. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 4, 4/2, 4, 4/2.
metoda razlage predpisa "argumentum a cohaerentia" - pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Določilo 149. člena ZOFVI je treba interpretirati v povezavi z določilom 2. odstavka 99. člena in 4. odstavka 100. člena ZOFVI in v povezavi z določilom spremenjenega določila 149. člena ZOFVI. Pri izvolitvi v naziv mentor ne gre za brezpogojno pravico do izvolitve in niti ne gre za zakonsko pravico glede na to, da pogoje, način in postopek napredovanja v nazive določi minister (4. odstavek 105. člena ZOFVI). Izpodbijana odločitev tožene stranke izhaja iz pravilne interpretacije določila 149. člena ZOFVI tudi zato, ker temelji na ustreznem ravnovesju med vrednostjo na eni strani kvalitativnega kriterija za uresničevanje pravno-zavarovanega javnega interesa in vrednostjo pravno-zavarovanega interesa tožnika.
Tožena stranka je oprla svoje stališče na dve noti Veleposlaništva BiH v Sloveniji, katerih pa ni predložila v spis in ni navedla kje sta objavljeni, niti ni navedla kje so objavljeni podatki BiH, katera vozniška dovoljenja izdaja oz. priznava kot svoja - odločbe zato ni mogoče preizkusiti.
ZVet-1 člen 10, 46, 47. Pravilnik o razvrstitvi živalskih kužnih bolezni, določitvi načina in postopka obveščanja ter določitvi laboratorijskih testov in metod člen 4. Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje hude gnilobe čebelje zalege člen 6, 7.
inšpekcijski nadzor - ukrep veterinarskega inšpektorja - čebelarstvo
Pravilna je odločitev tožene stranke, da tožnik ni upravičen do povrnitve odškodnine za ekonomsko škodo, ki je nastala pri izvajanju ukrepov zaradi zatiranja in izkoreninjenja živalskih kužnih bolezni. V 46. členu ZVet-1 je določeno, da RS mora zagotoviti imetniku živali odškodnino za živali, ki so bile ubite, ter za predmete in surovine, ki so bile poškodovane, pokvarjene ali uničene pri uresničevanju odrejenih ukrepov za zatiranje kužnih bolezni z liste A in posebej določenih kužnih bolezni in zoonoz, kamor pa huda gniloba čebelje zalege (Pestis apium) ne spada.
Namen cenitvenega postopka davčne osnove po presoji sodišča je ugotovitev resničnega dejanskega stanja ter ugotovitev vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločitev.
Ker na tožnikov ugovor, da je obveznost poravnal, tožena stranka samo citira 102. člen ZDavP, je njena odločitev bistveno pomanjkljiva. Takšna pomanjkljivost pa narekuje odpravo odločbe.
Zgolj predložitev računov, ki ne vsebujejo opisa konkretno opravljenega dela, se pravi podrobnega opisa poslovnega dogodka in na njihovi podlagi nevtralna strokovna oseba ne more jasno spoznati posamezne vrste in obsega poslovanja, ne zadostijo pogojem po računovodskem standardu 21. Tudi po presoji sodišča davčnemu zavezancu ni mogoče priznati v poslovnih knjigah neizkazanega odhodka.