preferencialna carinska stopnja - naknaden obračun carinskega dolga - potrdilo o poreklu - carina
Tožena stranka je kot razlog za naknaden obračun carinskega dolga navedla, da za preferencialno obravnavanje navedenega blaga tožnik ni predložil popolnih in ustreznih dokazil v smislu 13. člena Odloka. Sodišče po pregledu teh listin ni našlo bistvenih pomanjkljivosti, ugotavlja pa, da so listine različne, a se je tožena stranka do vseh opredelila enako in ni navedla, katere so tiste pomanjkljivosti, ki dejansko kažejo na to, da pošiljka oz. blago ni izpolnjevala pogoja neposrednega prevoza po 13. členu Odloka. Kolikor je razlog za nedovoljeno preferencialno obravnavanje spornega blaga najti le v nepredložitvi popolnih oz. ustreznih potrdil o neposredni pošiljki (neposrednem prevozu) blaga preko Hrvaške kot države tranzita in skladiščenja, je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka (146. člen ZUP). Po 13. členu Odloka se preferencialno obravnavanje, predvideno s sporazumom, uporablja samo izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega Odloka in pogoje glede neposrednega prevoza. Gre torej za kumulativno izpolnjevanje pogojev, kar pomeni tako pogojev glede porekla kot neposrednega prevoza. Tožena stranka bo v ponovnem postopku morala dvom v dokazila o poreklu obrazložiti in pojasniti svoje stališče, v kolikor izjave na računih oceni za neveljavne.
Dejstvo je, da je listina, ki je podlaga za odbitek vstopnega DDV, račun, katerega vsebino taksativno določa 34. člen ZDDV; v obravnavanem primeru, ko gre za situacijo, da se je davčni zavezanec odločil za odbitek vstopnega DDV kot davčnega preostanka, pa je bil zavezan k temu, da na izstavljenem računu ne izkaže podatkov iz 6. točke 1. odstavka 34. člena ZDDV.
davek na promet nepremičnin - zastaranje pravice do odmere - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-152/04-13 z dne 26. 10. 2006 med upravnim sporom odločilo, da je bil 196.a člen ZDavP, ki je pravna podlaga izpodbijane odločitve, v neskladju z Ustavo. Ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo ima glede na določbo 43. člena ZUstS učinek razveljavitve, zato se skladno s 44. členom ZUstS razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZVis člen 70. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 12.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu
Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času odločanja prvostopnega organa ni imela statusa študenta, da pa bi ga v skladu z 12. členom v zvezi z 22. členom Pravilnika o subvencioniranju morala imeti, da bi izpolnjevala pogoje za podaljšanje bivanja v študentskem domu za leto 2005/2006.
tehnične zahteve za proizvod - ukrep tržnega inšpektorja
Sodišče meni, da tožeča stranka ni navedla ničesar, kar bi omajalo ugotovitev, ki izhaja iz Poročila Laboratorija TCL, da se gumb na aparatu pregreva bolj kot je dovoljeno s tehničnim predpisom oziroma ustreznim SIST EN standardom, na kateri temelji odločitev tržnega inšpektorja.
ZKP člen 19, 19/2, 19, 19/2. ZUP člen 148, 148/1, 148, 148/1. ZZasV člen 36/2, 20, 36, 36/1, 36/2, 20, 36, 36/1.
zasebno varovanje - predhodno vprašanje - upravni postopek
Za odločanje o obstoju zadržka javnega reda po 1. odstavku 36. člena ZZasV so torej pomembna le kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. V tem pogledu pozna slovenska kazenska zakonodaja le dve vrsti kaznivih dejanj: kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo. Formalno razlikovanje med obema vrstama kaznivih dejanj opredeljuje 2. odstavek 19. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa, da je za dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, upravičeni tožilec državni tožilec, za dejanja, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, pa zasebni tožilec.
ZUP (1986) člen 183, 185, 183, 185. ZDen člen 44, 44/5, 44, 44/5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5, 5.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - izvedenec
Vrednost neto aktive se lahko dokazuje z dokaznimi sredstvi v skladu z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja. Zaradi ugotovitve vrednosti podržavljenega podjetja je sicer upravni organ v postopku na prvi stopnji postavil izvedenca, vendar je tudi zavezana stranka, ki je ugovarjala cenitvi postavljenega izvedenca, kot dokaz predložila cenitev, ki jo je izdelal stalni sodni izvedenec in cenilec strojne stroke. Imenovani torej razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, zato njegova cenitev predstavlja izvedeniško mnenje, ki ga je mogoče uporabiti kot dokaz, ne glede na to, da ga upravni organ ni izrecno postavil za izvedenca v postopku.
ZVrt člen 32, 32/1, 32, 32/1. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 12, 12.
plačilo staršev za program v vrtcu - vrtec
Glede na določbo 1. in 2. odstavka 12. člena Pravilnika, kakor tudi glede na siceršnjo ureditev postopka in načina odmere plačil za vrtec, pomena "spremembe virov dohodka" ni mogoče razlagati zgolj kot spremembo naslova vira, iz katerega starša prejemata dohodke oziroma plačo, kot je razumeti toženkino razlago, temveč se obravnavano besedilo 1. odstavka 12. člena Pravilnika po mnenju sodišča nanaša na vsako spremembo vira, torej tudi na spremembo višine dohodka - plače, ne glede na to ali se naslov vira spremeni ali ne.
Za odločitev je bistvena okoliščina, ali je tožniku kot vozniku v obravnavani situaciji možno očitati takšno ravnanje, da bi se lahko izključila njegova (solidarna) odgovornost za plačilo carinskega dolga.
pravica razpolaganja na novozgrajenem objektu - odbitek vstopnega DDV - promet nepremičnin - novo zgrajeni objekt - DDV
Sporno je, ali je tožnik upravičen do odbitka vstopnega DDV po 40. členu ZDDV iz naslova nakupa nepremičnine oziroma ali gre za izročitev novozgrajenih objektov kot obdavčljivega promet blaga. Promet blaga pomeni prenos lastninske pravice na opredmetenih stvareh (4. člen ZDDV). Za obdavčljiv promet blaga se je po 4. točki 2. odstavka 4. člena ZDDV štela tudi izročitev novozgrajenih objektov ter prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oz. pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine. Prvi prenos lastninske pravice oz. pravice razpolaganja na novozgrajenih objektih pa ne sodi med druge oprostitve DDV po 2. odstavku 27. člena ZDDV, po katerem je plačila DDV sicer oproščen (ves ostali) promet nepremičnin. Pravica do vstopnega DDV je v obravnavanem primeru odvisna od opredelitve predmeta obdavčitve, to pa je iskati v predmetu kupoprodajne pogodbe. V obravnavanem primeru pri prometu z nepremičnino tudi po mnenju sodišča ni izkazano, da gre za novozgrajeni objekt, temveč gre za oproščen promet DDV po 2. točki 27. člena ZDDV. Glede na navedeno bi tožnik (pred)račune z obračunanim DDV moral zavrniti.
Tožena stranka mora upoštevati, da je na pravnomočno odločbo pristojnega upravnega organa vezana, dokler ta obstoji oziroma dokler v celoti velja za takšno. To pravilo velja, kolikor odločba ni v celoti ali delno izrečena za nično. Za nično pa jo lahko izreče samo organ, ki jo je izdal oziroma organ druge stopnje, v tem primeru Ministrstvo za notranje zadeve RS. Vprašanja ničnosti ne more reševati (niti posredno) denacionalizacijski organ sam, saj gre za uporabo izrednega pravnega sredstva in ne za predhodno vprašanje v smislu 144. in naslednjih členov ZUP/86.