dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - vrnitev v prejšnje stanje
V sodnih odločbah, na katere se sklicuje pritožba, niso zavzeta relevantna stališča, ki bi utemeljevala očitek odstopa odločbe sodišča druge stopnje od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja o utemeljenosti razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - odgovor na tožbo - pasivna legitimacija
V sodni praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, ki je bistveno za odločitev, ni enotnosti, iz dostopne sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa izhaja, da o tem vprašanju neposredno še ni odločalo. Zatrjevani pritožbeni razlog za dopustitev revizije po 2. alinei 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 je zato podan.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlog
Pritožba po 30. členu ZDSS-1 ni namenjena preverjanju pravilnosti in zakonitosti odločbe - sklepa sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje, saj bi to pomenilo novo izredno pravno sredstvo. Pri obravnavanju pritožbe zato ni mogoče upoštevati tistih pritožbenih navedb, ki pomenijo kritiko razlogov odločitve sodišča druge stopnje.
Po določbi 2. stavka 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 se v pritožbenem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Zato se je v pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji mogoče sklicevati tudi na bistvene kršitve določb postopka po ZPP, med temi tudi na 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - navedba konkretnih odločitev sodišča
Navedba pritožnika, da odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede ustavnopravnega vprašanja enakega obravnavanja enakih (dejanskih) stanov in obratno, je neobrazložena oziroma zgolj pavšalna. Pritožnik mora jasno opredeliti morebitno drugačno sodno prakso in obrazložiti, v čem odločba sodišča druge stopnje odstopa od te prakse. Zgolj pavšalno zatrjevanje pritožbe ne utemeljuje.
Ker pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije ne navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, niti ni tega ugotovilo vrhovno sodišče, poleg tega pa tudi ni neenotnosti v praksi sodišč druge stopnje, je bilo potrebno pritožbo zavrniti.
Pritožbeni razlog v smislu 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, če pritožnik ni navedel konkretnih odločitev sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katerimi bi dokazal svoje trditve o odstopu od sodne prakse in o neenotni sodni praksi.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse
Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki jo pritožnik navaja v dokaz, da gre za odstop od sodne prakse, je bila sprejeta na podlagi takrat veljavne zakonodaje (ZDR90 in ZPIZ). Sedaj veljavna zakonodaja se je bistveno spremenila tudi glede pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev. Zato ni nujno, da je sodna praksa po prejšnjih predpisih še vedno uporabna tudi po novih.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - obstoj delovnega razmerja - predhodno vprašanje
Obstoj delovnega razmerja, kolikor je bil med delavcem in delodajalcem sporen, se je v skladu z 80. členom ZTPDR uveljavljal v posebnem postopku pri delodajalcu (in nato po potrebi v sodnem postopku). Ker je šlo za posebej predpisan postopek, sodišče v tem sporu, katerega predmet je bilo plačilo plače, ni moglo o delovnem razmerju tožnice pri toženi stranki, ki je bilo sicer sporno, odločati kot o predhodnem vprašanju.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse
Sodba sodišča druge stopnje ne obravnava problema, kdaj delavec lahko razpolaga s svojo terjatvijo iz delovnega razmerja. V pritožbi citirani sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v katerih je bilo odločano o tej problematiki, zato ne moreta dokazovati odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča.
Pritožnik mora navesti konkretne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali višjih sodišč, s katerimi dokazuje svoje trditve o neenotni sodni praksi. Preizkus zakonitosti sklepa o nedopuščeni reviziji je omejen na te odločbe, splošnih in nedokazanih trditev o neenotni sodni praksi pa ni mogoče upoštevati.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - pravni interes
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje je pritožba dovoljena iz razloga, določenega v ZDSS-1, t. j. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo določbe 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ker pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje niti vsebinsko niti formalno ni uveljavljala bistvene kršitve iz 30. člena ZDSS-1, vložena pa je bila izrecno zoper obrazložitev sklepa, ne pa zoper samo odločitev, tožnik za takšno pritožbo ni imel pravnega interesa.
dovoljenost revizije - dopustitev revizije - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - dodatek za praznično in nedeljsko delo
Dokler v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja postopek ni zaključen, ni mogoče izključiti sočasne revizije glede odločitve (po temelju) o posamičnih reintegracijskih zahtevkih, ki imajo temelj v obstoju delovnega razmerja.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - pogodbena kazen
Preizkus zakonitosti odločitve o nedopuščeni reviziji je omejen na tiste odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in višjih sodišč, na katere se pritožnik izrecno sklicuje. Splošnih in nedokazanih trditev o neenotni sodni praksi ni mogoče upoštevati.
Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da se pritožnik ne strinja z dejanskimi ugotovitvami nižjih sodišč in njuno pravno presojo, česar pa s pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče uveljavljati.
S tem, ko pritožnik navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da od odločitve revizijskega sodišča ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije. Ni podan pritožbeni razlog v smislu določb 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 v zvezi z 2. alineo 1. odstavka tega člena, če pritožnik ni navedel konkretnih odločitev Vrhovnega sodišča RS, s katerimi bi dokazal trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Enako velja glede očitka neenotne sodne prakse tudi za konkretne odločitve sodišča druge stopnje. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in le pavšalno sklicevanje na neenotnost sodne prakse ne more biti razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nedopustitvi revizije.
Ker je uveljavljen bruto sistem plače, za katerega je značilno, da predstavlja plačilo davkov in prispevkov pri izplačilu plače dejansko plačilo delavčevih obveznosti, se kot vrednost spornega predmeta upošteva bruto vrednost plače oziroma njene razlike ali nadomestila.
Materialnopravna pomanjkljivost ali neustreznost oziroma celo ustavnopravna spornost nekega pravnega instituta, tudi če bi bila podana, ne predstavlja pritožbenega razloga po 2. alineji prvega odstavka 32. člena ZDSS-1. Navedeno namreč še ne pomeni in ni v povezavi s tem, da bi odločba sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali s tem, da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse
Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse (VSRS) in da je arbitrarna, ne pove pa, kje naj bi šlo za tak odstop in v čem je odločitev arbitrarna. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v postopku izhaja, da se tožnica ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila pravilno vabljena. Vročitev vabila je bila izvršena v skladu z določbo drugega odstavka 141. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 142. člena ZPP, izpolnjeni pa so bili tudi drugi pogoji iz 318. člena ZPP, zato je bila zamudna sodba izdana v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na povedano sodbi sodišča prve in druge stopnje ne odstopata od sodne prakse in sodba sodišča druge stopnje ni arbitrarna, to pa pomeni, da je sodišče imelo podlago za sklep, da v obravnavanem primeru revizije ne dopusti, ker zanjo niso izpolnjeni v 32. členu ZDSS-1 zahtevani pogoji.