dopustitev revizije - pritožbeni razlog - navedba konkretnih odločitev sodišča
Stranka lahko s pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije uspe le v primeru, če dokaže, da odločitev sodišča druge stopnje glede bistvenega pravnega vprašanja odstopa od konkretnih odločitev Vrhovnega sodišča, ki jih mora v pritožbi določno navesti, oziroma mora v pritožbi določno navesti odločbe sodišč, s katerimi dokazuje glede tega vprašanja neenotno sodno prakso. Zgolj pavšalne trditve o odstopu od sodne prakse oziroma o neenotni sodni praksi ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga.
Pritožbene navedbe, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije. Enako stališče velja za navedbe, da je v drugem podobnem primeru sodišče druge stopnje revizijo dopustilo, saj to ne dokazuje, da sporna delna zavrnitev obrestnega zahtevka odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali da v praksi sodišč druge stopnje glede vsebinske odločitve o tem vprašanju ni enotnosti.
Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, se lahko stranka pritoži le iz razlogov po 2. alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - oblika pogodbe - vrnitev stroškov šolanja
Formalistično stališče sodišča druge stopnje v zvezi s tem, da se aneks št. 1 nanaša na pogodbo o zaposlitvi 4169/01 (ki dne 27.12.2001 sploh ni bila sklenjena) in ne na pogodbo o zaposlitvi št. 4169/02 (ki je bila sklenjena 27.12.2001 in realizirana), nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, po katerem za veljavnost pogodbe o izobraževanju ni potrebna niti pisna oblika; tudi v primeru, kadar se za veljavnost neke pogodbe zahteva pisna oblika, ni mogoče odrekati taki pogodbi veljavnosti zaradi pomanjkanja oblike, če je pogodba izvršena.
Ker pritožnik ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zatrjevane neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje pa Vrhovno sodišče ni ugotovilo, pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji ni mogoče ugoditi.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odločitev o pomembnem pravnem vprašanju
Presoja pogoja za dopustitev revizije iz 1. alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, to je, ali je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena izključno sodišču druge stopnje. Takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati.
V pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije mora stranka navesti odločbe sodišč, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost prakse sodišč druge stopnje. Zgolj pavšalnega zatrjevanja neenotne sodne prakse Vrhovno sodišče ne more upoštevati.
ZDSS-1 člen 30, 34.ZPP člen 347, 347/2.URS člen 25.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva - odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje
Na podlagi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 velja načelo prepovedi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz tega načela izhaja, da lahko sodišče druge stopnje izvaja tudi dokaze, ki so jih stranke predlagale, pa na prvi stopnji niso bili izvedeni. Navedeno velja tudi za izvajanje dokazov po uradni dolžnosti (34. člen ZDSS-1). Če je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, če bi bilo mogoče višino terjatve natančneje ugotoviti z izvajanjem dodatnih dokazov na obravnavi na sodišču druge stopnje in če dokazi kažejo, da ni pogojev za odpis dolga, ni bilo pogojev za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1. Zmotna pravna presoja sodišča prve stopnje in sklicevanje na ustavno pravico do pravnega sredstva, češ, da bi naj bila s spremembo dejanskega stanja kršena navedena pravica strank, ne moreta biti razloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
ZDSS-1 člen 31, 31/1-2, 32, 32/3.ZPP člen 41, 41/1.
dopustitev revizije - dovoljenost revizije - spor glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - kumulacija tožbenih zahtevkov
Spor glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja ima isto dejansko oziroma pravno podlago kot spor o pravicah iz delovnega razmerja. Ker je revizija vedno dovoljena v sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja, je tudi glede pravic iz delovnega razmerja in odškodnine iz 118. člena ZDR, če se uveljavljajo v isti tožbi, revizija vedno dovoljena. Ker revizijo glede na določbo 2. točke 31. člena ZDSS-1 v zvezi s 1. odstavkom 41. člena ZPP dovoljuje zakon, sodišče druge stopnje s sklepom ne bi smelo odločiti, da se revizija ne dopusti.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - sodna praksa sodišča prve stopnje
Ker je na podlagi 2. alinee 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 pri odločanju o utemeljenosti pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije pomemben le obstoj neenotne sodne prakse sodišč druge stopnje, odločba sodišča prve stopnje ne more predstavljati podlage za presojo pritožbenega razloga obstoja neenotne sodne prakse.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - odločba sodišča prve stopnje - Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar
Presoja utemeljenosti pritožbe po 32. členu ZDSS-1 se ne nanaša na odločbe sodišč prve stopnje - v tej zadevi na odločbi upravnega sodišča. Neenotna sodna praksa bi bila podana le v primeru, če bi Vrhovno sodišče Republike Slovenije ali sodišča druge stopnje Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar v zvezi z istimi ali podobnimi zdravstvenimi omejitvami kot pri tožnici uporabila drugače ali ga ne bi uporabila, ker bi štela, da je nezakonit ali neustaven. Tega pa pritožba ne zatrjuje, saj izhaja iz tega, da je Samoupravni sporazum nezakonit po tožničini oceni in ne po že opravljeni presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali višjih sodišč v drugih podobnih primerih.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - neenotna sodna praksa - dodatek za stalnost - vojak
Ker je sodišče druge stopnje v podobni zadevi, v kateri je bila sicer revizija dopuščena, zavzelo enaka stališča, kot so bila zavzeta v obravnavani zadevi, ni podan pritožbeni razlog v smislu 3. odstavka 32. člena ZDSS-1.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - plačilo zakonskih zamudnih obresti - pritožbena obravnava
S pritožbo iz 30. člena ZDSS-1 ni dovoljeno uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ali drugih procesnih kršitev. Dovoljeno je uveljavljati le relativno kršitev določb pravdnega postopka, t. j. da bi sodišče druge stopnje moralo - ker bi bilo to bolj smotrno - samo razpisati glavno obravnavo in ponoviti oziroma dopolniti dokaze.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje je dovoljena samo pritožba zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, t. j. da bi moralo sodišče druge stopnje samo razpisati glavno obravnavo in ponoviti oziroma dopolniti dokaze.
sodba sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - dopustitev revizije - pritožbeni razlog
Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. Vrhovno sodišče Republike Slovenije v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve o tožbenem zahtevku.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava - plačilo nadomestila plače - odškodninski spor - nepremoženjska škoda
Ob obravnavi pritožbe zoper drugostopenjski razveljavitveni sklep Vrhovno sodišče Republike Slovenije ne more presojati pravilnosti materialnopravnih izhodišč, zastopanih v izpodbijanem sklepu. Ob spremenjenih materialnopravnih izhodiščih je smotrno, da sodišče druge stopnje samo dopolni postopek glede na spremenjene potrebe po ugotovitvi dejanskega stanja.
Neenake odločitve sodišča prve stopnje, če bi do njih prišlo, ne pomenijo neenotne sodne prakse, ker to neenotnost načeloma odpravlja pritožbeno sodišče. V primerjani sodbi drugače ugotovljeno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, tudi če gre morda za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali nepopolno obrazložitev sodbe, še ne pomeni odstopa oziroma neenotnosti o pravnem vprašanju.
ZDSS-1 člen 31, 31-1, 32, 32/3.ZPP člen 41, 367, 367/2.
dopustitev revizije - dovoljenost revizije - osnovni količnik za obračun plače - vrednost spornega predmeta
Ker je tožnik z zahtevkom za priznanje višjega osnovnega količnika za obračun plače dejansko uveljavljal temelj za denarni zahtevek iz naslova razlike plače, ki že sam po sebi presega mejo za dovoljenost revizije po zakonu, je tudi glede odločitve o temelju tega zahtevka revizija dovoljena že po zakonu.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
V skladu z 2. odstavkom 30. člena ZDSS-1 se lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe pritoži le glede same razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker šteje, da so podani pogoji za končanje postopka pred sodiščem druge stopnje. V pritožbi ne more napadati drugih stališč, zavzetih v razveljavitvenem sklepu in tudi ne predlagati neposreden prenos odločanja na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.