davek od prometa storitev - predmet obdavčevanja - prodaja pijač v gostinski dejavnosti - davčni zavezanec - davčna osnova - celotno bruto plačilo
Iz osnove davka od prometa storitev zakon ne izključuje odvisnih stroškov. To pa so tudi stroški drugih storitev, ki jih je imel izvajalec za to, da je lahko opravil svojo storitev.
ZFJP člen 3, 3/1, 11, 13, 13/1.SZ člen 113, 113/1, 131.
namenska sredstva - poraba namenskih sredstev - sredstva od odprodaje stanovanj
Obresti od namenskih sredstev delijo pravno usodo namenskih sredstev, so torej tudi namenska sredstva. Porabe sredstev, določene z zakonom občine s svojimi akti ne morejo spreminjati, razen če zakon ne določa drugače.
stroški postopka - stroški organov in strank - stroški postopka, uvedenega po uradni dolžnosti
Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje ni dolžna nositi stroškov revizijskega postopka po ZLPP, niti zalagati predujma za njihovo kritje.
dohodnina - bonitete, ki se vštejejo v davek od osebnih prejemkov
Boniteta, ki se všteje v davek od osebnih prejemkov, tudi plačila delodajalca za "druga osebna zavarovanja". To pa so (tudi) zavarovanja, ki jih je tožeča stranka sklenila za svoje delavce in zanje plačevala premije, torej tudi zavarovanje doživetij.
ZAPPNI člen 4, 4/1, 4/1-2, 4/1-5, 8, 8/1, 18, 18/4.
pristojnosti APPNI - nadziranje - plačilo honorarja po pogodbi o delu - izvršitev nalogov za plačilo
V okviru svojih pristojnosti je APPNI lahko zahtevala od stečajnega upravitelja predložitev soglasja predsednika stečajnega senata iz člena 107/I ZPPSL, predno je izvršila naloge za plačila po pogodbah o delu.
davek od prometa proizvodov - davčna osnova - promet rabljenih motornih vozil in plovil - davčni zavezanec pri komisijski prodaji rabljenih avtomobilov
Davčni zavezanec pri komisijski prodaji rabljenih avtomobilov je komisionar.
Davčna osnova v prometu rabljenih motornih vozil, za katere je obvezna registracija, je prometna vrednost. Domneva se, da je ta enaka prodajni ceni. Če ne ustreza prometni vrednosti, upravičuje 2. stavek 8. odst. 16. člena ZPD davčni organ, da jo sam ugotovi in s tem določi davčno osnovo.
ZDoh člen 16, 16/1, 16/1-4.ZUstS člen 43, 48, 48/1.
davek od osebnih prejemkov - osnova za davek - dejanski stroški kot odbitna postavka - ugotovitev neskladja z ustavo v ustavni odločbi
Četrta alinea 1. odst. 16. člena ZDoh ni v skladu z ustavo v delu, v katerem ne upošteva dejanskih stroškov kot odbitne postavke pri ugotavljanju davčne osnove. Sodišče mora upoštevati pri odločanju tudi ugotovitev neskladnosti z ustavo, ki jo je izreklo Ustavno sodišče.
davčna osnova posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo
Dokler ne bo začela veljati drugačna zakonsko določena razvrstitev v vrste posebnih iger na srečo, je treba šteti kot zakonsko določbo, ki razvršča posebne igre na srečo v vrste, 38. člen ZIS.
davek od prometa izvoznih storitev - turistična taksa - turistična taksa kot prihodek, s katerim se financira javna poraba
Izvozne storitve so tiste storitve, ki so opravljene med osebami s sedežem v Republiki Sloveniji in osebami s sedežem v tujini, na podlagi pogodb v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami. Dodatnega pogoja, da mora biti storitev opravljena v tujini, da jo je mogoče opredeliti kot izvozno storitev, zakon ne vsebuje.
Zneski, pobrani kot turistična taksa v višini, ki presega z zakonom določeno, ne izgubijo zaradi tega značaja prihodkov, s katerimi se financira javna poraba. Zato jih oseba, ki jih je pobrala, ne sme zadržati za sebe.
Izjema od splošnega določila iz člena 15/1 ZPD o davčni osnovi je za nove uvožene osebne avtomobile posebej opredeljena v šestem odstavku 16. člena ZPD: po tej določbi je ta osnova vrednost osebnih avtomobilov, ugotovljena po carinskih predpisih, v katero niso vštete carina in druge uvozne dajatve, ki se plačajo pri uvozu. V skladu s tem je tudi določilo tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku.
posebne igre na srečo - nadzor nad izvajanjem zakona o igrah na srečo - pristojnost za izdajanje dovoljenj za prirejanje posebnih iger na srečo - prireditelj (glede na obliko lastnine)
Za presojo, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za prirejanje posebnih iger na srečo po 2. odst. 2. člena in 3. odst. 4. člena ZIS služba družbenega knjigovodstva ni pristojna.
Določbe 3. odst. 4. čl. ZIS ni mogoče razlagati tako, da lahko prirejajo posebne igre na srečo samo organizacije v družbeni lastnini.
odmik od določb ZOR o zavarovanju - podaljšanje roka plačila zavarovalne premije
Določbe ZOR o zavarovanju so pretežno kogentne narave, vendar je kogentnost določena zaradi varstva pravic zavarovanca. Zato so odmiki v korist zavarovanca dovoljeni (odložitev zapadlosti premije).
pobot - terjatev posojilojemalca iz posojilne pogodbe - zapadlost terjatve
S sklenitvijo posojilnih pogodb so posojilojemalci pridobili proti tožeči stranki terjatve na izročitev v pogodbah določenih zneskov denarja (557. člen ZOR).
ZSDK člen 65, 65/1. ZUS (1977) člen 12, 30, 30/1-3.ZUP člen 25, 25/1, 241, 46.
predmet računskega upravnega spora - krajevna pristojnost - možnost delegacije
Računski upravni spor je dovoljen samo zoper tiste odločbe iz 1. odst. 65. člena ZSDK, s katerimi je bilo odločeno o predmetu kontrole.
Krajevna pristojnost po ZUP je izključna krajevna pristojnost.
Na krajevno pristojnost mora pritožbeni organ paziti po uradni dolžnosti.
S sklepom o izločitvi se določi uradno osebo, ki bo v zadevi odločila oziroma opravila posamezno procesno dejanje (1. odst. 46. člena ZUP) za krajevno pristojno organizacijsko enoto (Đ), ne prenese pa se z njim krajevne pristojnosti na drugo organizacijsko enoto.
Za ugotavljanje davčne osnove je smiselna razvrstitev posebnih iger na srečo, kot jo določa 38. čl. zakona o igrah na srečo. Z vidika obdavčenja je najpomembnejša značilnost posamezne igre dohodek, ki ga prinaša igralnici.
prometni davek - davek na promet storitev - konsignacija
Značilnost konsignacije je, da se prodaja opravi v imenu in za račun konsignenta. Prodaja za druge pa pomeni storitev, ki se obdavčuje po 20. čl. zakona o prometnem davku.
Zneski, ki jih je tožeča stranka izplačala delavcem kot odmeno za neizkoriščeni letni dopust so njihovi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih je treba plačati prispevke.