brezplačna pravna pomoč - pravica do zaslišanja stranke - prekluzija
Tožnica je možnost, da bi se že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in ob seznanitvi z obrazloženim predlogom odvetnika za njegovo razrešitev opredelila do razlogov iz 10 in 11. odstavka 30. člena ZBPP, na katerih temelji izpodbijana odločba, vendar te možnosti ni izkoristila niti ne utemeljuje, zakaj te možnosti ni mogla izkoristiti.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ker tožena stranka ni podala nobenega odgovora na tožbo, ni zanikala navedb tožnice, ni napravila nobene poizvedbe, ali je morda pomotoma prišlo do vnosa tožničinega odgovora v drug spis v zvezi z brezplačno pravno pomočjo tožnice, sodišče nima nobenega razloga, da bi podvomilo v verodostojnost tožeče stranke. To pa pomeni, da je tožena stranka z ravnanjem po izdaji poziva, da se tožnica izreče o izplačilu navedenega zneska, nesorazmerno posegla v tožničino pravico do izjave iz 22. člena Ustave v zvezi z prvim odstavkom 9. člena in prvim odstavkom 138. člena ZUP v tem smislu, da tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah pred izdajo izpodbijane odločbe. Dejstva, ki jih tožnica navaja v tožbi, pa dovolj prepričljivo kažejo na to, da je omenjena napaka tožene stranka lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
mednarodna zaščita - državljanstvo - izvorna država - zaščita v izvorni državi - načelo zaslišanja stranke v postopku
Upravno sodišče je v prvotnem postopku zgolj ugotovilo, da je imela tožena stranka dovolj podlage za oceno, da je za tožnika štela, da je nigerijski državljan, kar pa ne pomeni, da je Nigerija edina izvorna država tožnika, če ima tožnik tudi liberijsko državljanstvo. V izpodbijanem aktu gre za napačno uporabo materialnega prava (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) glede ugotavljanja zaščite v Liberiji in na tej podlagi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (2. točka prveag odstavka 64. člena ZUS-1) glede utemeljenega strahu pred preganjanjem v Liberiji. Če pa bi se izkazalo, da tožnik ne bi imel zaščite v Liberiji, potem bi tožena stranka za ugotovitev morebitne neverodostojnosti tožnikove izpovedbe o strahu pred preganjanjem morala predhodno preveriti tudi informacije o stanju v Nigeriji glede nasilja in groženj Fulanov uperjenih zoper kristjane in Nigerijce, ki imajo liberijske korenine, v povezavi z zemljiškimi spori.
Tožnik utemeljeno navaja, da bi se morala tožena stranka opredeliti do vseh dokazov, ki jih je predlagal v postopku ter jasno obrazložiti, kako jih je presodila oziroma zakaj jih ni izvedla. Če se upravni organ ne opredeli do dokaza, ki ga stranka predloži v postopku oz. ga v upravni odločbi niti ne omeni, je učinek takšnega ravnanja enak, kot če stranki sploh ne bi bila dana možnost, da se o nekem dejstvu izjavi in predloži dokaze za svojo izjavo.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - načelo zaslišanja strank - dokazni standard
Med strankama ni sporno, da grožnje, ki naj bi jih tožnik preko očeta prejemal od svojega strica, niso bile povezane z njegovo pripadnostjo določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, političnem prepričanju ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi šlo v predmetni zadevi za kakšno posebno obliko krvnega maščevanja ali za neko drugo pripadnost družbeni skupini v smislu petega odstavka 27. člena ZMZ-1 v povezavi z zatrjevanim zemljiškim sporom. Zato ima tožena stranka prav, da tožnik ne izpolnjuje materialno-pravnega pogoja za podelitev statusa begunca.
Stališče tožene stranke, da stranke ni treba seznaniti z dejstvi, ki se nanašajo nanjo, ker so ji ta dejstva zaradi tega že znana, ni pravilno. Kot je navedlo Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu I Up 254/2015 z dne 12. 7. 2016 (37. točka obrazložitve), je namreč bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v spisu in ki lahko vpliva na odločitev.
Tožnikove navedbe iz upravnega postopka in v tožbi očitno ne dajejo potrebne podlage za ugotovitev, da pri njem obstaja utemeljeno tveganje nastanka resne škode in sicer zaradi nizke stopnje intenzivnosti in resnosti zatrjevanih groženj v daljšem časovnem obdobju, pri čemer tožnik tudi nobenega elementa v njegovi izpovedbi o strahu pred resno grožnjo ni podkrepil s kakršnimikoli listinskimi dokazi o zemljiškem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve - načelo zaslišanja stranke v postopku
Obseg oziroma meje tega preizkusa zakonodajalec opredeljuje s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogleda, brez poglobljene analize zadeve.
Tožena stranka je ocenila, da tožnik nima izgledov za uspeh iz razloga, ker sam ni navedel individualiziranih razlogov za zahtevo za varstvo zakonitosti. Vendar pa, če tožnik ni navedel individualiziranih razlogov za zahtevo za varstvo zakonitosti, to še ne pomeni, da ne bi imel izgledov za uspeh v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Glede dolžnosti ugotavljanja vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, je utemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka ni pribavila in vpogledala v predmetni sodbi, da bi tako lahko tudi sama ocenila, ali obstajajo izgledi za uspeh. Tožniku pa pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP ni dala možnosti, da se opredeli do njenih stališč, češ da nima možnosti za uspeh zgolj zato, ker v prošnji ni z ničemer niti zatrjeval niti izkazal razlogov za sestavo zahteve za varstvo zakonitosti.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - ukrep aktivne politike zaposlovanja - subvencija - obrazložitev odločbe
Zaključka tožene stranke, da tožnici pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne pripada za pri njem zaposleno A. A., ker ima zanjo sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, ni mogoče preizkusiti, če organ ne navede razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov, pravne podlage, na katero je oprl tako presojo, niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo.
Po presoji sodišča je bila ugotovitev organa o obsegu podržavljenih živali pravilna. Zapisnik, na katerega se organ sklicuje, je listina, ki jo predpis določa kot merodajnega, tožnik pa ne v upravnem postopku, kot tudi ne k tožbi, svoje trditve, da je bilo na posestvu več živali, razen posplošene navedbe, da že sama velikost posestva kaže drugačno dejansko stanje, ni izkazal, saj o tem ni predložil, kot tudi ne predlagal izvedbe nobenih dokazov, ki bi se nanašali na obseg podržavljenega premoženja na posestvu ..., kot ga k temu zavezuje tudi 140. člen ZUP in prej veljavni 137. člen ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - pospešeni postopek - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država
Pristojni organ tudi v pospešenem postopku izvede ugotovitveni postopek, le da gre za posebno obliko skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je prošnja za mednarodno zaščito očitno neutemeljena (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 149/2016 z dne 1. 3. 2017). Glede na navedeno mora pristojni organ tudi v pospešenem postopku pravilno in popolno ugotoviti relevantno dejansko stanje, kar je tožena stranka v obravnavani zadevi tudi storila.
Dolžnost prosilca, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem, je, da izkaže trditve, ki bi lahko utemeljile zatrjevano nezmožnost izvorne države nuditi zaščito.
upravni spor - poziv k dopolnitvi vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim pozivom k dopolnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč tožeče stranke ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice niti ne gre za akt izdan v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa (2. in 5. člen ZUS-1), zato izpodbijanega poziva tožene stranke z dne 11. 1. 2021 ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
upravni spor - dopis - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj v konkretnem primeru tožnica s tožbo izpodbija pojasnilo UE Radovljica št. 210-55/2020-26 z dne 23. 10. 2020, s katerima je UE le odgovorila na tožničine poizvedba glede postopka ugotavljanja tožničinega stalnega prebivališča, kar glede na zgoraj citirane določbe ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim dopisom tožeče stranke po presoji sodišča ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice niti ne gre za akt, izdan v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa (2. in 5. člen ZUS-1), zato izpodbijanega odgovora tožene stranke z dne 23. 10. 2020 ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
telekomunikacije - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - neizkazanost
Tožnik kot škodo, ki mu preti zaradi izvrševanja izpodbijane odločbe, navaja poseg v civilno pravna razmerja. Z izvršitvijo ukrepov, kot jih nalaga izpodbijana odločba se bodo tudi operaterji seznanili z domnevno nezakonitostjo njegovega ravnanja, kar ga izpostavlja zahtevkom, ki se običajno merijo v milijonih evrov. Navedeno dokazuje s članki v medijih. Sodišče ocenjuje, da so njegove navedbe pavšalne, saj jih vrednostno opredeli z navedbo "v milijonih evrih", da pa bo sploh prišlo z izvršitvijo izpodbijane odločbe do posledice v škodi, pa tožnik ne dokaže, niti na ravni verjetnosti ne, z navedbo člankov iz medijev. Namreč, materialna škoda, tudi kolikor bi jo verjetno izkazal (pa sodišče meni, da je ni), po ustaljeni sodni praksi sama po sebi ne šteje za težko popravljivo škodo. Zatrjevanje groženj z zahtevki, ki niso ovrednoteni, na način, da bi bilo izkazano, da bi ti zneski tožnika pomembno prizadeli v opravljanju dejavnosti, ne zadostuje, da bi sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnica je pridobila naravovarstveno soglasje, vendar pa ji, enako kot preostali dve soglasji, to še ni dalo pravice postaviti objekt na kmetijsko zemljišče, pač pa le določilo naravovarstvene pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Z drugimi besedami, tožnica je sicer pridobila več soglasij, ne pa tudi soglasja, da je postavitev kmečke lope na njenem kmetijskem zemljišču dopustna po določbah OPN.
COVID-19 - subvencija - rok za vložitev vloge - pravočasnost vloge
Res je sicer, da je v določbah prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE določeno, da mora delodajalec, če želi uveljavljati pravico do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, vlogo vložiti najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar pa je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.
COVID-19 - vključitev v javna dela - nadomestilo plače - pravica do izplačila - pravna podlaga - odsotnost pravne podlage
Tožnik utemeljeno ugotavlja, da izpodbijani sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu ni obrazložen, ker ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere je toženec odločil, da subvencionirana zaposlitev delavca v okviru programov aktivne politike zaposlovanja izključuje pravico do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo tega delavca. To pa po presoji sodišča predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-e.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - kršitev javnega reda in miru - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Zaščita javnega reda v smislu realne ponovitvene nevarnosti, da bi se tožnik še naprej ukvarjal z organiziranjem nezakonitih prehodov meje kot član hudodelske združbe, prispeva k zaščiti pravic in svoboščin drugih in da je s tem ukrepom mogoče zaščititi javnost pred nevarnostjo, ki jo lahko povzročajo izvršena ravnanja tožnika. Upoštevajoč sodbo sodišča EU v zadevi J.N. mora biti uporaba tega ukrepa strogo omejena in izrečena le, če se to izkaže za potrebno ter na podlagi posamične presoje vsakega primera, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa. Pri tem je dokazno breme glede ogrožanja javnega reda na državi, da dokaže, da zadevna oseba dejansko ogroža javni red. Vsak primer je treba obravnavati posebej in uporabiti načelo sorazmernosti v vseh fazah postopka. To pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali očitano ravnanje pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo temeljnemu interesu države oziroma družbe.
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da tožnik predstavlja resno grožnjo javnemu redu. S tem pa so tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji po četrti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 za izrek omejitve gibanja tožniku na prostore Centra za tujce v Postojni.
ZDavP-2 člen 145, 145/1, 145/2, 145/2-4, 151, 157.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Okoliščina, da je izvršilni naslov naknadno pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, in vse ostale za izvršbo relevantne po izdaji sklepa o davčni izvršbi nastale okoliščine, se upoštevajo v okviru instituta ustavitve davčne izvršbe (glej 155. člen ZDavP-2), v okviru katerega se s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravijo oziroma razveljavijo tudi izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe. Niso pa to okoliščine oziroma ugovori, ki bi jih bilo mogoče z uspehom uveljavljati v pravnem sredstvu zoper sklep o davčni izvršbi.
ZGO-1 člen 162, 297, 297/2. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - stroški izvršbe - založitev predujma za stroške - sklep o naložitvi predujma - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožniku je bila z izpodbijanim sklepom zaradi neizpolnitve inšpekcijske obveznosti in posledične oprave izvršbe po drugih osebah naložena založitev denarnega zneska v tam opredeljeni višini. Po oceni sodišča izpodbijani sklep ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Gre namreč za začasno naloženo denarno obveznost v določenem znesku (torej le do poznejšega obračuna dejanskih izvršilnih stroškov) in je zato po oceni sodišča izpodbijani sklep vmesni sklep v postopku prisilne izvršbe. Zakon pa tudi sicer ne predpisuje, da bi bilo plačilo predujma pogoj za opravo izvršbe. Izpodbijani sklep tudi ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUS-1 člen 11, 12. ZBPP člen 36.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja - zavrženje prošnje - ista upravna zadeva - nujna brezplačna pravna pomoč - napačna uporaba materialnega prava - delegacija pristojnosti
Tožnik je dne 6. 5. 2021 pri toženki vložil vlogo za dodelitev BPP za odvetniško zastopanje na naroku, pri čemer je bila vloga naslovljena kot „prošnja za nujno BPP“, v njej pa je tožnik prosil za dodelitev nujne BPP in hkrati dodal, da izpolnjuje pogoje za izjemno BPP. Tožnik je torej s prošnjo z dne 15. 4. 2021 omenjal tako izjemno kot nujno BPP. Res je, da je bilo o izpolnjevanju pogojev za dodelitev izjemne BPP že odločeno, ni pa bilo še odločeno o nujni BPP, ki jo ZBPP ureja v 36. členu. Kolikor toženka ni mogla razbrati, za katero obliko BPP tožnik prosi, bi morala tožnika pozvati na izjasnitev oz. presoditi izpolnjevanje pogojev za dodelitev nujne BPP, ne pa le zaključiti, da gre za zahtevo, za katero je tožnik ponovno vložil prošnjo, pri čemer sta dejansko stanje in pravna podlaga ostali isti.
ZUreP-2 člen 58, 58/3, 58/3-P. ZUS-1 člen 2, 36, 106, 106/1, 117, 199. GZ člen 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (2020) člen 69, 74, 87, 94, 161, 107, 175.
občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasno zadržanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - neizkazan pravni interes - razlastitveni postopek - sprememba namenske rabe zemljišča
Presoja pravnega interesa za tožbo v primeru, ko jo vloži oseba iz 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2, se opravi v skladu s kriteriji iz te zakonske določbe. Kot jasno izhaja že iz zakonskega besedila, sme takšna oseba vložiti tožbo zoper prostorski izvedbeni akt le zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ne pa zaradi varstva pravic oziroma pravnih koristi tretjih in/ali varstva javnega koristi. Za dopustno uveljavljanje varstva lastnih pravic in pravnih koristi v smislu 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 gre, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: prvič, da izpodbijani prostorski izvedbeni akt (njegove sporne določbe) pomeni pravni temelj za določitev pravic ali obveznosti osebe, ki toži, in drugič, da ta oseba izkaže, da ima izpodbijani akt v izpodbijanem delu zanjo bistvene posledice. Ob tem morajo imeti sporne določbe akta vsebino, ki ima za stranko bistvene posledice v smislu, da zožujejo obseg njenih dosedanjih pravic ali pravnih koristi oziroma zmanjšujejo možnosti glede načinov uresničevanja njenih pravic (prim. sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 100/2019 z dne 4. 7. 2019 in št. I Up 198/2019 z dne 27. 5. 2020). To pomeni, da pravnega interesa za izpodbijanje prostorskega izvedbenega akta po 58. členu ZUreP-2 ni mogoče temeljiti na (pričakovanem) lastništvu nepremičnin v območju njegovega urejanja oziroma na nestrinjanju s posameznimi rešitvami, ampak mora biti ugotovljeno, da so izpodbijane določbe akta podlaga za določanje pravic ali obveznosti tožnika, ki mora obenem tudi izkazati, da ima akt v izpodbijanem delu (tj. da imajo že izpodbijane določbe akta) zanj bistvene posledice v predhodno opisanem smislu. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni, da sodišče opravi vsebinsko presojo tožbe, tj. presojo, ali je prostorski izvedbeni akt v izpodbijanem delu zakonit ali ne.
ZZUOOP člen 68, 68/1, 70, 70/7, 70/8, 71, 71/1, 73, 74, 74/2, 78. ZUTD člen 28, 28/1. ZDR-1 člen 137, 137/7.
COVID-19 - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - obrazložitev odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Določbe četrtega poglavja ZZUOOP, ki urejajo ukrep delnega povračila nadomestila plače, omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, seveda z upoštevanjem omejitev, po katerih skupni znesek financiranja ne sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev.