menica - menični ugovor - prenehanje obveznosti - združitev terjatev in obveznosti v eni osebi
Dopusten je ugovor iz osebnega razmerja, če takšen ugovor pripada toženi stranki prav zoper tožečo stranko.
Če uveljavlja prvi menični porok menično terjatev zoper drugega poroka, lahko drugi porok uveljavlja ugovor delne združitve terjatve in obveznosti v osebi prvega poroka (419. člen ZOR). Za koliko se je zmanjšala obveznost prvega poroka, se ugotovi na temelju 424. člena ZOR. Če so bili poroki trije, in ni bilo posebnega dogovora, potem se je obveznost drugega poroka znižala za 1/3.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 člen 24, 34, 37, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost sodne odločbe - država članica EU
Ker je Uredba št. 44/2001 sama opredelila vse materialnopravne predpostavke za priznanje sodne odločbe iz države članice EU (izvzemši Dansko), se glede tega ZMZPP ne uporablja več.
Pravnomočnost sodne odločbe iz države članice se za priznanje ne zahteva.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratkomalo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice EU v nasprotju z javnim redom države postopka za priznanje. Očitek nasprotnega udeleženca je, da ni bila ponovno zaslišana priča, ki jo je sam predlagal. To pa ni takšno ravnanje, ki bi očitno nasprotovalo javnemu redu Republike Slovenije.
V izreku sodbe iz države članice EU obstaja nejasnost glede začetka teka obresti, višine zamudnih obresti in glavnice, od katerih je mogoče izračunati obresti. Ta nejasnost nasprotuje slovenski zakonodaji, ki zahteva večjo določnost. Lahko bo celo odločilna ovira pri izvršbi za plačilo obresti. Oboje pa ne nasprotuje očitno slovenskemu javnemu redu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23269
ZKP člen 506.KZ člen 54.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe
Če obsojenec ne izpolni v pogojni obsodbi določenega posebnega pogoja, sodišče ugotavlja ali pogoja ni izpolnil zato, ker kljub pripravljenosti iz objektivnih okoliščin naložene obveznosti ni mogel pravočasno izpolniti, ali pa tega ni storil zato, ker ima še vedno družbeno nesprejemljiv, nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
Obsojeni je s tem, ko je uslužbencu zavarovalnice predložil fotokopijo računa, ki je bil v celoti ponarejen, uporabil krivo listino kot pravo in s tem izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 256. člena KZ.
postopek za določitev odškodnine - dovoljenost revizije - sklep o razveljavitvi prvostopenjske odločbe - zavrženje revizije
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča, s katerim je zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, saj mora o razveljavljenem delu prvostopenjsko sodišče ponovno odločati. Zato pravnomočne odločitve v takem delu ni, kaj in kakšna bo, pa je stvar prihodnosti. Revizija prve nasprotne udeleženke torej ne izpolnjuje pogoja za dovoljenost revizije iz prvega odstavka 384. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
Dogovorjena valutna klavzula tožeče stranke ne opravičuje do zahtevka na izpolnitev denarne obveznosti v tuji valuti, temveč le v tolarski protivrednosti dogovorjene tuje valute.
oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - stroški pooblaščenega zagovornika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Sodišče ne more obdolženca oprostiti povrnitve nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, ki ga je sam pooblastil za zagovarjanje oziroma izreči, da se izplačajo iz proračunskih sredstev. Slednje lahko glede na določbe 1. odstavka 97. člena ZKP stori sodišče, če je bil obdolžencu zagovornik postavljen in če ugotovi, da bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke.
pravica do obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – utemeljitev dokaznega predloga – prosta presoja dokazov - odločanje istega senata v ponovljenem sojenju – navzočnost zagovornika pri zaslišanju priče – bistvene kršitve določb kazenskega postopka
Pavšalno nestrinjanje z zaključki že postavljenega izvedenca kot razlog za postavitev novega izvedenca ne predstavlja obrazloženega dokaznega predloga, oziroma dokaznega predloga, ki bi sodišče zavezoval k vsebinski presoji ali bo ta dokaz izvedlo ali ne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zaposlitev stranke
Tožnik ni zaposlen pri krajevno in stvarno pristojnem sodišču, temveč pri drugem sodišču, ki pa ni stvarno in krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi. Zato predlogoma pravdnih strank na določitev drugega sodišča, ki naj bi sodilo v zadevi, ni mogoče ugoditi; predloga namreč poleg že omenjene okoliščine ne vsebujeta drugih trditev, ki bi morda kazale na obstoj tehtnih razlogov v smislu določbe 67. člena ZPP.
ZPP člen 5, 115, 115/1, 318, 318/1-3, 339, 339/2-8.ZZK-1 člen 5, 87, 86, 86/1, 87, 87/1, 87/2. ZTLR člen 33.ZIZ člen 167, 170, 170/2.
sklepčnost tožbe - načelo kontradiktornosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nedopustnost izvršbe - pridobitni način - zaznamba izvršbe - preložitev glavne obravnave - vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi
Tožničina pravica do izjave bi bila nedvomno kršena, če bi bilo v navedbah tretje tožene stranke iz pripravljalne vloge vsebinsko kaj takšnega, kar bi zahtevalo spoštovanje načela kontradiktornosti. Ker pa je tretja tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 19.3.2004 le ponovila že v odgovoru na tožbo izražena pravna naziranja, po razumni oceni ni bilo potrebe, da bi bila pravica do izjave tožeči stranki zagotovljena tudi glede tega dela procesnega gradiva. Posledično za preložitev naroka za glavno obravnavo 24.3.2004 ni bilo nobenega upravičenega razloga.
Ker tožeča stranka vse do 6.5.2002 ni poskrbela za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo, je imela neizpolnitev enega od pogojev za učinkovit prenos lastninske pravice za posledico, da lastninske pravice na podlagi pravnega posla ni pridobila do 6.5.2002, ko je v zemljiški knjigi že bila vpisana zaznamba sklepa o izvršbi In 2000/00032 in vknjižena hipoteka z vsemi učinki absolutne stvarne pravice.
Sklop pravotvornih dejstev, ki zajema sklenitev posojilne pogodbe med G. d.d. in toženko; plačilo zavarovalne premije z namenom zavarovanja posojila; pooblastilo, dano banki, da v imenu toženke in za njen račun sklene zavarovanje v korist sklenitelja - G. d.d.; prenehanje z odplačevanjem posojila in izplačilo zavarovalnine banki s strani tožeče stranke, ob pravilni uporabi materialnega prava (299. člen ZOR) utemeljuje pravno posledico, ki je v prehodu upnikovih pravic na izpolnitelja - tožečo stranko in s tem ugoditev tožbenemu zahtevku.
ZKP člen 87, 87/5m 445č, 445č/2, 445č/4, 445e.URS člen 22, 25.
rok - pravica do pravnega sredstva - pravni pouk - enako varstvo pravic - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - nepravočasen ugovor
Tudi v postopku za izdajo kaznovalnega naloga se glede kršitev procesnega roka za vložitev ugovora smiselno uporabljajo druge določbe Zakona o kazenskem postopku.
Vrednosti nedenarnega dela tožbenega zahtevka tožnica ni ocenila, nobeden od tožencev pa temu izostanku tudi ni ugovarjal. Že iz tega razloga revizija proti temu delu pravnomočne drugostopenjske sodbe ni dovoljena.
Zahtevka za vrnitev kupnine zaradi razdrte pogodbe in za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago. Zato se vrednost spora za ugotovitev pravice do revizije na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP ugotavlja za vsak posamezni zahtevek. Ker nobeden od denarnih zahtevkov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija druge toženke ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23243
KZ člen 145.ZKP člen 420, 420/2.
ogrožanje varnosti - zakonski znaki - občutek ogroženosti oškodovanca - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Občutek oškodovančeve ogroženosti je zakonski znak kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 145. členu KZ. Temelj za njegovo ugotavljanje sta resnost storilčeve grožnje in njena objektivna zmožnost, da povzroči ogroženost drugega.
zavrženje zahteve za obnovo – razlogi za obnovo kazenskega postopka – nova dejstva in novi dokazi
Za obnovo postopka morajo biti nova dejstva oziroma novi dokazi povezani z okoliščinami dejanskega stanja, ne pa s pravnim predpisom v času sojenja oziroma predpisom, spremenjenim po pravnomočnosti sodbe. Iz tega razloga sprememba kazenskega zakona po pravnomočnosti sodbe (splošnega ali posebnega dela KZ ali predpisov, ki dopolnjujejo blanketno kazensko normo) ni zakonski razlog za obnovo postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča
Sorodstvenega razmerja toženke z bivšim uslužbencem okrajnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi, ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče.