razglasitev sodbe in prisotnost obtoženca - napoved pritožbe - odpoved pritožbi - odpoved pravici do pritožbe - vsebina pravnega pouka - zapis pravnega pouka v zapisnik o glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Odpoved pravici do pritožbe je nepreklicna, zato mora biti izrecna in nedvoumna ter ne sme dopuščati različnih razlag. Iz vsebine zapisa v uradnem zaznamku izhaja zgolj (nezavezujoča) obtoženčeva obljuba, da se zoper sodbo ne bo pritožil, ne pa tudi, da se pravici do pritožbe odpoveduje. Glede na takšne procesne pomanjkljivosti bi sodišče moralo ravnati enako kot v položaju, ki ga predpisuje 3. odstavek 362. člena ZKP in obdolžencu poslati prepis izreka sodbe s poukom iz 1. odstavka 362. člena ZKP, pa tega ni storilo.
Kasnejše prenehanje prepovedi prometa zaradi odvzema statusa zaščitene kmetije samo po sebi še ne pomeni, da naj ne bi šlo za ničen posel, vendar pa vse druge v konkretni zadevi ugotovljene dejanske okoliščine utemeljujejo presojo, da sporni del darilne pogodbe ni ničen. Velikost spornega dela zemljišča v razmerju do celote, dejanska neuporaba v kmetijske obdelovalne namene in umestitev tega dela v območje, ki je urejeno z urbanističnim redom, izkazujejo, da sporni del darilne pogodbe ni imel za posledico drobitve zaščitene kmetije in da odsvojitev zato ni vplivala na njeno ekonomsko moč. Kljub kršitvi prisilnega predpisa namen prepovedi ni bil prizadet (prvi odstavek 103. člena ZOR). Tudi strogo razumevanje ničnosti ne bi pripeljalo do drugačne odločitve. Iste dejanske okoliščine utemeljujejo tudi presojo, da je šlo v konkretnem primeru kvečjemu za prepoved manjšega pomena, vendar pa je bila pogodba izvršena (dejanski razlogi obeh sodišč o sodni overitvi darilne pogodbe in tudi njeni izvedbi v zemljiški knjigi), zaradi česar se ničnost ne more uveljavljati.
Na podlagi 31. člena takrat veljavnega ZKZ je lahko zapustnik kot lastnik zaščitene kmetije podaril prvi toženki, ki je bila njegova hčerka, tako zemljišče, kot bi ji ga smel z oporoko nakloniti v skladu z drugim odstavkom 22. člena takrat še veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur. l. SRS, št. 26/73 do Ur. l. RS, št. 76/94 - odl. US RS). Takratni obstoj pogojev iz zadnje zakonske določbe je na podlagi že pojasnjenih dejanskih okoliščin prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno presodilo (velikost, dejanska uporaba zemljišča in drugo).
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da je obsojenec kaznivo dejanje storil s krivdno obliko eventualnega naklepa, da je privolil v nastanek prepovedane posledice, to je oškodovankino telesno poškodbo, in da se je pri tem "zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja". Sodišču tako ni mogoče očitati, da se z vprašanjem obsojenčeve krivde ni ukvarjalo in da o tem ni navedlo razlogov.
Z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, ki ji višje sodišče pritrjuje, da je obsojenec ravnal naklepno, je bila določno in z ustreznimi razlogi zavrnjena tudi pritožbena navedba glede putativnega silobrana.
ZKP člen 3, 18, 18/2, 165, 165/1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 421, 421/3.URS člen 27.
oprava posameznih preiskovalnih dejanj – neznani storilec - zaslišanje obremenilne priče – pravice obrambe – nedvoljeni dokazi – domneva nedolžnosti
Zaradi nenavzočnosti obdolženca pri preiskovalnem dejanju bi utegnila biti kršena obsojenčeva pravica do poštenega sojenja, ker ni imel možnosti zaslišati obremenilne priče, vendar je poznejše postopanje sodišča nevtraliziralo ovire obrambe, ko je bilo zagovorniku obsojenega pri drugem zaslišanju priče omogočeno izpodbijanje njenih izjav in dana možnost vzbuditi dvom v zanesljivost in verodostojnost pričevanja.
Ob presoji, da je bila tožnica pri toženi stranki upravičena do plače iz pogodbe o zaposlitvi hkrati pa je bila upravičena do izplačil v okviru 20 % provizije od ustvarjenega prometa, s tem, da so se v provizijo vračunavali tako bruto plača kot izplačilo stroškov v zvezi z delom, ni prišlo do neutemeljenih razlik pri plačilu za opravljeno delo in do diskriminacije ali neutemeljene različne obravnave tožnice v primerjavi s trgovskimi zastopniki, ki so kot s. p. opravljali delo na podlagi pogodbe o opravljanju storitev za enako provizijo.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPgd) člen 41, 41/5.ZDR člen 89, 113, 113/1-2, 208, 208/1, 210, 210/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - posebno varstvo sindikalnega zaupnika
Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi tudi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, če ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. V takšnem primeru tudi soglasje organa, katerega član je sindikalni zaupnik, ni potrebno, oziroma pomanjkanje soglasja ne predstavlja ovire za postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in za samo odpoved te pogodbe. Nasprotno tolmačenje bi sindikalnemu zaupniku zgolj v primeru odklonitve soglasja sindikata omogočalo popolno zaščito, torej tudi zaščito v primerih hujših kršitev pogodbenih obveznosti, ki nimajo povezave z njegovim statusom in njegovo sindikalno dejavnostjo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca
Že pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi so obstajali razlogi, ki so jo utemeljevali (izbirna pravica če in kdaj bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi je izključno na upravičencu), vendar za ugotovitev, da je bil spoštovan prekluzivni rok, to ni pomembno. Pomembno je, da so bili podani pogoji za izredno odpoved po 4. alineji prvega odstavka 112. člena ZDR (delavci plače niso prejeli v določenih rokih trikrat zaporedoma - oktobra, novembra in decembra) tudi v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da so ti odpovedni razlogi obstajali že tudi prej, pa se takrat delavci niso odločili za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za odločitev o zakoniti izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je glede ohranitve roka bistveno, da so delavci - tožniki za zadnjo kršitev izvedeli na plačilni dan 18.12.2003, da delodajalec tudi v treh mesecih pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni spoštoval dogovorjenega roka plačila za delo. Torej je utemeljen zaključek, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi dana v zakonsko določenem subjektivnem roku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - pooblaščenec
Ob bistveni dejanski ugotovitvi, da tožena stranka s pisnim pooblastilom tožnikovega odvetnika ni razpolagala, bi pravilno in zakonito lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi vročila le osebno tožniku.
ZDR (1990) člen 36, 36f, 36f/3.ZDSS-1 člen 32, 32/3.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - višina odpravnine
O pravici do odpravnine je bilo odločeno tako, da je sodišče druge stopnje pri izračunu njene višine upoštevalo povprečje bruto plače tožnika v zadnjih treh mesecih, ker je bila tako določena odpravnina za tožnika ugodnejša od višine odpravnine iz pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja (60 % povprečja tožnikove neto plače za vsako leto zaposlitve). Taka odločitev ne odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, da se za izračun višine odpravnine upošteva višina delavčeve bruto plače, razen če v delovnopravnih predpisih ni drugače določeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek vpisa v sodni register - prekinitev postopka po uradni dolžnosti - število udeležencev v postopku
Če obstaja le en udeleženec v sodno-registrskem postopku, sodišče ne sme prekiniti postopka vpisa v sodni register po uradni dolžnosti.
Po določbi 133. člena ZPP se pravnim osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu. Ni dvoma, da je lahko prejemnik pošiljke vsak, ki je pri pravni osebi v delovnem razmerju ali ima z njo sklenjeno kakšno pogodbo za opravljanje določenega dela, vendar pa pojma delavec ni mogoče izenačevati s pojmom iz delovnih razmerij, ampak gre za bistveno širši pojem. Tako je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnem koli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršen koli posel. Tudi delavka druge pravne osebe, ki je bila zaradi odsotnosti sicer zaposlene delavke v pisarni z vednostjo pravne osebe in z namenom, da daje npr. določena pojasnila, ni oseba, ki bi bila v pisarni slučajno kot obiskovalec, ampak je bila oseba, ki se je z določeno zadolžitvijo pravne osebe nahajala v njenih prostorih, kar v tem primeru pomeni njena "delavka" in je bila kot taka upravičena (čeprav brez posebnega pooblastila) sprejeti sodno pošiljko za pravno osebo.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS40927
SZ člen 31.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica - etažna lastnina - skupni deli stavbe - posebni deli stavbe - izboljšave - soglasje za napeljavo centralne kurjave - plačilo izvedenih del
Tožeča stranka ni upravičena do plačila za napeljavo centralne kurjave po pogodbi, tudi če se je s sklenitvijo pogodbe strinjala večina lastnikov stanovanj v hiši, če se z napeljavo lastnik stanovanja ni strinjal, in je centralna kurjava posebni del.
prekinitev postopka pred sodiščem prve stopnje - izbris družbe iz sodnega registra - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodba, izdana zoper neobstoječo pravno osebo - poprava sodne odločbe - pravni interes
V tem sporu ne gre za isto situacijo kot v sporu pod opr. št. III Ips 41/97, v katerem so bila pred prekinitvijo postopka opravljena že vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje in je bilo treba (na seji senata) izdati samo še odločbo, ki je procesno dejanje izključno samo sodišča. V tem sporu je namreč sodišče druge stopnje izdalo sodbo zoper izbrisano toženo stranko, potem ko je postopek že nadaljevalo zoper njeno pravno naslednico (njeno edino družbenico). Zato ni utemeljeno smiselno sklicevanje sodišča druge stopnje na razloge sodbe VS RS z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97.
ZDR ni določil najvišjih zneskov odpravnin, tako da je tudi glede višine odpravnine potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 7. člena ZDR, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, torej višja odpravnina.
ZSS člen 31, 31/1, 44, 50, 50/1. ZUS člen 77, 77/2.
izredno napredovanje sodnika v višji plačilni razred
Pri tožeči stranki niso izpolnjeni pogoji za napredovanje po 1. odstavku 50. člena Zakona o sodniški službi (ZSS), saj gre pri tem za napredovanje sodnika po merilu sojenja, česar pa tožeča stranka ne opravlja. Na to pa ne vpliva primerjava z vodstvenimi sposobnostmi tožeče stranke pri opravljanju funkcije predsednika okrožnega sodišča, saj tožeča stranka dejansko ni izkazala sojenja.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - razrešeni direktor
Iz dejanskih ugotovitev, da je tožniku prenehal mandat direktorja in da pri toženi stranki ni delovnega mesta, na katerega bi bil lahko razporejen, sledi edino možen in zakonit sklep, da njegovo delo pri toženi stranki trajno ni potrebno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - neupravičena pridobitev poslovne tajnosti
Ker tožena stranka ni imela nikjer določeno, kaj je pri njej poslovna tajna (niti ni imela določenih postopkov in ukrepov za zagotavljanje zavarovanja osebnih podatkov), tožniku ni mogoče očitati, da je nasproti njej sploh kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in še manj, da je kršitev imela znake kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti po 1., 2. in 5. odstavku 241. člena KZ.
Določbe šestega odstavka 24. člena za toženo stranko veljavne KP dejavnosti o višini odpravnine trajno presežnega delavca v višini 60% povprečne delavčeve mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu so upoštevne tudi za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj niso v nasprotju z določbami 109. člena ZDR in pomenijo samo ugodnejšo ureditev pravice do odpravnine.