zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - nedovoljen dokaz - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - izločitev senata - varstvo tajnosti občil - branje izpovedbe priče - primernost razpravne dvorane
Pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo pojma „spravljanje čez mejo“ ni mogoče razlagati tako, da mora storilec istočasno z osebami, ki se spravljajo čez mejo, le-to tudi sam prestopiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - sklep o priporu - pravnomočnost - rok za pritožbo - vročitev
Obtoženec, ki je na begu, pravice do pritožbe ni mogel uveljaviti, saj mu sklep še ni bil vročen, zato odločba še ni mogla postati pravnomočna; to pa pomeni, da je zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti preuranjena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sodnik pristojnega sodišča, ki mu funkcija miruje, kot zastopnik stranke v postopku pristojnosti
Predlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti, ker eno od strank zastopa sodnik, čigar funkcija miruje, ni utemeljen.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - predhodno vprašanje - priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o izvršljivosti
Ob izdaji sklepa o izvršbi je tuje sodišče poleg ostalih pogojev za izdajo takega sklepa preverilo tudi vprašanje izvršljivosti in šele nato dovolilo predlagano izvršbo. To vprašanje je presojalo po pravu svoje države, ki je tudi izdala izvršilni naslov. Gre za Zakon o izvršilnem postopku, ki je v 16. členu določal kot izvršilni naslov izvršljivo sodno odločbo. Sklep o dovolitvi izvršbe je v taki situaciji več kot potrdilo o izvršljivosti. Dovoljena izvršba poleg izpolnjevanja ostalih pogojev pomeni tudi, da je sodna odločba, ki je v konkretni zadevi izvršilni naslov, izvršljiva. Zato je materialnopravno zmotna presoja obeh sodišč, da upnik ni predložil potrdila v smislu drugega odstavka 103. člena ZMZPP.
Zakon o zemljiških knjigah (1930) pravno pravilo 4. ODZ paragraf 431.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Tako predvojno kot povojno jugoslovansko zemljiškoknjižno pravo je temeljilo na načelu vpisa. Knjižne pravice so se (tako kot po sodobnem slovenskem pravu) pridobile, prenesle, omejile ali prenehale samo z vpisom v zemljiško knjigo.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - priporni razlog - sorazmernost
Sodišče je pravilno presodilo, da so vsi razlogi za odreditev pripora podani in jih obrazložilo, zato očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS09254
ZZZDR člen 124, 133.URS člen 2. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (1984) člen 17, 28, 30, 86.
verzijski zahtevek - pravna in socialna država - dolžnost preživljanja ostarelega starša - prispevki za oskrbo v domu za ostarele - dogovor med CSD in zavezancem za plačilo - socialnovarstvena pomoč
Otroci so res preživninski zavezanci za plačilo prispevkov za oskrbo staršev v domu starejših občanov. Vendar pa je v skladu z načelom pravne in socialne države postopkovna ureditev plačevanja teh prispevkov dolžnost CSD. Nedoločno ali pomanjkljivo ravnanje CSD ob sklepanju dogovora med CSD in zavezancem zato načeloma ne more iti v breme zavezanca na ta način, da bi občina smela naknadno ukrepati v skladu s 133. členom ZZZDR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - udeležba sodnice kot potencialne dedinje v zapuščinskem postopku
V tej zadevi objektivno izkazane in tudi zatrjevane okoliščine pomenijo, da se bodo v zapuščinskem postopku razkrivale okoliščine iz zasebnega, družinskega in tudi intimnega življenja udeležencev, med katerim je tudi sodnica stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Ta okoliščina pa lahko utemeljuje dvom zapustnikove vdove in sina v nepristranskost sodnikov istega sodišča.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/3, 192, 200, 200/1, 200/2.
odgovornost cestnega podjetja - padec na svežem,vročem asfaltu - - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ob vednosti, da se na cesti polaga svež asfalt, se je 14 letna tožnica morala in mogla zavedati, da asfaltiranje terja ustrezno previdnost v prometu oziroma pri prečkanju cestišča, ki se obnavlja. Ustrezen standard skrbnosti se zahteva tudi od učenca 8. razreda osnovne šole, ki je že zdavnaj samostojen v vseh oblikah prometa, tudi kot pešec ali na rolerjih. Zato je neutemeljeno tožničino oporekanje njenemu 20 % prispevku k nastanku škode.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - azbestoza - vzročna zveza - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Ker tožnica ni utrpela zmanjšanja življenjske aktivnosti, pač pa le strah, ni upravičena do zadoščenja za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (diagnoza - pleuralna azbestoza).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23303
ZKP 18, 18/1, 364, 364/7.KZ člen 13, 14.
postopek o prekršku kot razlog za krivo ovadbo - grožnja – sila – kriva ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja – dejanje majhnega pomena
Seznanitev obsojenca z možnostjo uvedbe postopka o prekršku, za kar je podana dejanska podlaga, ne predstavlja nedovoljene grožnje, v nobenem primeru pri tem ne gre za silo.
Odložni pogoj (plačilo kupnine), ki sta ga prodajalec in kupec določila kot predpostavko za začetek učinkovanja prodajnih pogodb, se ni izpolnil. Zato pogodbi tudi nista povzročili želenih pravnih posledic (prenos lastništva s prodajalca na kupca). Bili sta sicer veljavno sklenjeni, vendar so bili zaradi določitve odložnega pogoja njuni učinki odloženi.
povrnitev premoženjske škode - totalna škoda - popolna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti - zahteva za varstvo zakonitosti
Določba drugega odstavka 189. člena ZOR o odmerjanju škode po cenah ob izdaji sodne odločbe (razen če zakon ne odreja kaj drugega), se uporablja v tistih primerih, ko oškodovanec ali kdo tretji še ni vzpostavil prejšnjega stanja. Če ga je, je njegova odškodninska terjatev prišla v tako imenovano čisto denarno terjatev, oškodovanec pa od odgovorne osebe zahteva plačilo stroškov za vzpostavitev prejšnjega stanja, npr. plačilo računa, ki se glasi na določen denarni znesek in zakonske zamudne obresti od zamude dalje. V takem primeru že po logiki stvari same ni mogoče uporabiti pravila o odmeri odškodnine po cenah ob izdaji sodne odločbe, saj je račun izstavljen glede na razmere pred vložitvijo tožbe.
V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da se ob določanju odškodnine za premoženjsko škodo na podlagi cenitve izvedenca upoštevajo razmere v času cenitve in določijo zamudne obresti od takrat dalje, ker gre za vrsto čiste denarne terjatve. Podobna je situacija tudi v obravnavani zadevi, le da je bila cenitev, ki sta jo v dokaz trditve o totalni škodi predložili obe pravdni stranki, narejena dobri dve leti pred vložitvijo tožbe.
ZMZPP člen 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - rubež pokojnine
Ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, če je hrvaško sodišče dovolilo rubež pokojnine, ki jo nasprotni udeleženec prejema od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonska zveza sodnice pristojnega sodišča in zastopnika stranke
Zakonska zveza ene od sodnic višjega sodišča z odvetnikom, ki zastopa stranko v tej zadevi, ne spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti.