ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1. OZ člen 51.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – asignacija – dogovorjen način plačila – neobličnost pogodb
Ni pomembna okoliščina, kdo je asignacijsko pogodbo kasneje podpisal, saj je bilo pravno odločilnega pomena, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da sta pogodbeni (pravdni) stranki pred izvršenimi dobavami sklenili usten dogovor o načinu plačila toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0070781
ZVO-1 člen 148. OZ člen 86. ZGJS člen 16. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28, 28/4.
spor majhne vrednosti – obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja – dimnikarske storitve – obveznost plačila – najava storitve – zavrnitev izvajanja storitev – javni interes – požarna varnost – koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti – prenehanje koncesijskega razmerja – ničnost koncesijske pogodbe
Noben zakon oziroma predpis ne določa ničnosti koncesijske pogodbe kot posledice odprave odločbe o izbiri koncesionarja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014047
OZ člen 135, 147, 147/2.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - obvezno usposabljanje
Do tožnikove poškodbe je prišlo med obveznim usposabljanjem pri drugo toženi stranki (delodajalcu), in sicer je zaradi pregrobega ravnanja inštruktorja in prevelike uporabe fizične sile pri tožniku prišlo naprej do parcialne rupture rotatorne manšete, do popolnega pretrganja pa je prišlo pri nadaljnji vadbi z žogo medicinko. Druga tožena stranka je za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom njen delavec (v konkretnem primeru inštruktor) povzroči tretjemu (v konkretnem primeru tožniku), odgovorna v skladu z določbo 2. odstavka 147. člena OZ. Ta določa, da za škodo, ki jo delavec povzroči tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal, kot je bilo treba. Inštruktor je kar dvakrat zanemaril standard profesionalne skrbnosti. Prvič, ko je pri demonstraciji vzvodnega prijema uporabil preveliko fizično silo in bil pri tem preveč grob, drugič pa, ker je tožniku dopustil, da je nadaljeval s treningom, čeprav bi moral zaznati, da je tožnika pri demonstraciji zabolelo in bi se moral pozanimati, ali je še sposoben za nadaljevanje treninga. Škoda je bila povzročena iz malomarnosti. V konkretnem primeru so podani vsi štirje elementi odškodninskega delikta (škoda, nedopustno ravnanje oškodovalca, ki se kaže v opustitvi standarda profesionalne skrbnosti, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja škode), zato je drugo tožena stranka krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala zaradi poškodbe med obveznim usposabljanjem.
Pri oceni soprispevka tožnika se upošteva le to, kolikšen del odgovornosti mu je možno pripisati zaradi tega, ker je opustil potrebno skrbnost, ki jo ima delavec glede varovanja svojega zdravja in je kljub temu, da je ob vzvodnem prijemu začutil bolečino, nadaljeval z vadbo, ne pa kolikšen del škode je nastal kot posledica te nadaljnje vadbe. Tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 10 %.
Preložitev naroka ni obligatorna. Predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kar sodišču nalaga določba prvega odstavka 11. člena ZPP.
Sodišče lahko preloži narok v primeru zdravstvenih težav stranke le v primeru, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi.
Kontrolnega pregleda, na katerem je bilo preverjeno, ali je način zdravljenja ustrezen, ni mogoče opredeliti kot nujno medicinsko pomoč ali kot nujno zdravljenje oz. za neodložljivo zdravstveno storitev, opredeljeno v določbi 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato na tej pravni podlagi tožbeni zahtevek na povrnitev stroškov specialističnega kontrolnega pregleda ni utemeljen.
plačilo razlike plače - plačilo za delo - plača - obveznost plačila - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - nepravočasno izplačilo plač - ustni dogovor - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka
Pravdni stranki sta sklenili ustni dogovor o višji plači, kot je bila pisno dogovorjena s pogodbami o zaposlitvi. Zato je tožnikov zahtevek za plačilo razlike plače utemeljen.
Ker bi tožniku pripadal 30-dnevni odpovedni rok po 1. alineji drugega odstavka 92. člena ZDR, saj ima manj kot pet let delovne dobe pri toženi stranki, je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo tožniku znesek odškodnine v višini povprečne plače za zadnje tri mesece pred odpovedjo.
izvršilni naslov – sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov bi bil le izvršljiv sklep o izvršbi 0001 Ig 2003/00258 z dne 14. 10. 2003 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v 8 dneh po vročitvi upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (kondemnatorni del sklepa o izvršbi)
Kadar se tožnik zahtevku odpove sam, nosi vse potrebne stroške postopka, saj ZPP v delu, ki ureja stroške postopka ne govori posebej o stroških v primeru odpovedi zahtevku. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbi 154. in 155. člena ZPP in pravilno zaključilo, da se šteje, da je tožeča stranka zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka v tem sporu propadla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081879
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 316, 316-2.
pobot terjatev – primeri, ko je pobot izključen – stečaj – trditveno in dokazno breme – depozitna pogodba
Pobotanje med drugim ni dopustno, če terjatev izvira iz pravnega posla, ki temelji na medsebojnem zaupanju. Sodna praksa smiselno pritrjuje stališču, da navedeno velja tudi za primere pobota terjatev bank do njenih dolžnikov, ki izvirajo iz kreditnih pogodb, s terjatvami, ki jih imajo dolžniki do banke na podlagi pogodb o depozitu.
Presoje, ali terjatve obstajajo, ne omogoča zgolj sklicevanje na obvestilo o pobotu.
ZPP člen 2, 2/1, 285, 300. Sodni red člen 285, 285/4, 296, 296/4. OZ člen 190.
tožba – nasprotna tožba – skupno obravnavanje tožbenih zahtevkov – ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev
Nasprotna tožba se v skladu z določili Sodnega reda vpiše na novo. Vendar lahko sodišče združi obravnavanje tožbenega zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupni postopek. Ni pa to obvezno in lahko sodišče pravdi po tožbi in nasprotni tožbi razdruži oziroma obravnava ločeno. V kolikor se tožbeni zahtevki obravnavajo ločeno, je vsaka pravda samostojna in velja za vsako pravdo tudi pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu. V vsakem postopku posebej je stranka dolžna zatrjevati dejstva in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zgolj pavšalno sklicevanje na dejstva in dokazne predloge v drugem postopku ne zadošča.
ZŠtip člen 26, 26-3, 30, 47, 47/3, 47/3-1, 47/3-5. Pravilnik, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij 35, 35/1.
Zoisova štipendija - dodatki - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča - medletna sprememba - sprememba prebivališča - štipendijsko razmerje - obveznosti štipendista in spremembe, ki vplivajo na štipendijo
Tožnica je dne 28. 11. 2012 prijavila začasno prebivališče v kraju študija. V tem sporu uveljavlja priznanje dodatka k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (od 1. 12. 2012 dalje). Gre za medletno spremembo, ki vpliva na samo štipendijsko razmerje, torej tudi na višino Zoisove štipendije (47/3 ZŠtip). Skladno s 30. členom ZŠtip štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada dodatek za bivanje. Zato je tožničin zahtevek, da se ji prizna dodatek k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od 1. 12. 2012 do konca študijskega leta 2012/2013, utemeljen.
sprememba delodajalca - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - likvidacija
Tožnici je prvotožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi uvedbe postopka redne likvidacije. Tožnica v tem sporu primarno uveljavlja reintegracijo k drugotoženi stranki kot delodajalcu prenosniku, oziroma podrejeno ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri tretjetoženi stranki, ki je prevzela dejavnost varovanja objekta za drugotoženo stranko. Tožnica zmotno razume prevzem delavcev tako, da je možno kadarkoli šteti, da je prišlo v preteklosti do prenosa dejavnosti oziroma dela podjetja in da lahko v vsakem primeru delavec preide nazaj k prenosniku, če mu pri prevzemniku preneha pogodba o zaposlitvi. Ker ne obstaja pogodbena zaveza drugotožene stranke niti zaveza na podlagi zakonske določbe, da prevzame tožnico v delovno razmerje potem, ko je prvotožena stranka sprejela sklep o likvidaciji, je tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko neutemeljen.
Prvotožena stranka svoje dejavnosti ni prenesla na tretjetoženo stranko. Tožnica je bila v spornem obdobju delavka prvotožene stranke, zato ni mogoče šteti, da bi bila tretjetožena stranka dolžna prevzeti tožnico na delo, tudi če je bila prvotožena stranka pogodbeni podizvajalec pri varovanju za tretjetoženo stranko. Zato tožničin zahtevek zoper tretjetoženo stranko ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081388
OZ člen 243, 243/4, 468, 468/3. ZPP 212.
stvarna napaka – refleksna škoda – odgovornost prodajalca – odgovornost prodajalca za škodo, nastalo zaradi stvarne napake – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – dolžna skrbnost kupca – zavrnitev dokaznega predloga – dokaz z izvedencem
Kupec lahko zahteva povrnitev refleksne škode, če sta izpolnjeni splošni predpostavki odgovornosti proizvajalca oziroma prodajalca za brezhibno delovanje stvari, ki sta hkrati enaki splošnim predpostavkam poslovne odškodninske odgovornosti: 1. stvar ne deluje pravilno in 2. vzrok za okvaro stvari so lastnosti same stvari. Vendar pa morata biti za odgovornost za refleksno škodo izpolnjeni tudi dodatni (posebni) predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti: 3. škoda, ki je v 4. vzročni zvezi z napako. Pri obravnavanju vzročne zveze med napako v predmetu nakupa in refleksno škodo na drugih dobrinah kupca je potrebno upoštevati tudi druga pogodbeno dogovorjena določila, ki opredeljujejo skrbnost ravnanja posamezne pogodbene stranke v smeri preprečevanja možnosti nastanka tovrstne refleksne škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077162
OZ člen 46, 1019, 1019/3. ZIZ člen 62, 62/2.
sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - ugoditev zahtevku - bistvena zmota - zmota v nagibu - solidarno poroštvo - poroštvena izjava - kredit - skrbnost v pravnem prometu - pravno upoštevna zmota
Če sodišče razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nato ugodi zahtevku tožeče stranke, ni podano nobeno nasprotje. Sama razveljavitev plačilnega naloga namreč ne predstavlja končne odločitve o zadevi: z razveljavitvijo plačilnega naloga se zadeva torej zgolj vrne v točko, ko o tožbenem zahtevku še ni bilo nič odločeno.
Pravno neupoštevna je porokova zmota, da bo glavni dolžnik izpolnil svojo obveznost.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/2 Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/2, 4, 5, 8, 8/1, 11. ZDIU12 člen 6, 6/1. ZUJF člen 163, 163/1. ZIPRS1314-a člen 62.d, 62.d/1.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanje v višji plačni razred - napredovanje v višji naziv - interventni ukrepi
Iz Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v Policiji izhaja, da se naloge tožnikovega delovnega mesta opravljajo v treh nazivih in sicer policijski inšpektor III (29. izhodiščni plačni razred), policijski inšpektor II (30. izhodiščni plačni razred) in policijski inšpektor I (32. izhodiščni plačni razred). Tožnik je 1. 1. 2007 napredoval v uradniški naziv policijski inšpektor II in bil v tem nazivu uvrščen v 35. plačni razred. Zato tožnik na svojem delovnem mestu v tem uradniškem nazivu (policijski inšpektor II) ni mogel več napredovati v višji plačni razred (drugi odstavek 16. člena ZSPJS), tudi če je v letu 2010 izpolnjeval pogoje za napredovanje, glede na to, da je bil v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 ocenjen z letno oceno odlično. Le v kolikor tožnik ne bi napredoval pet plačnih razredov, bi lahko s 1. 4. 2010 napredoval v višji plačni razred, pri čemer bi to bil kvečjemu 35. plačni razred. Ker pa je ta plačni razred dosegel, v letu 2010 ni mogel napredovati v plačnem razredu, temveč je s 1. 5. 2010 napredoval v višji uradniški naziv policijski inšpektor I ter bil na podlagi napredovanja v naziv in z doseženimi petimi napredovanji v plačnem razredu pravilno razvrščen v 37. plačni razred od 1. 5. 2010 dalje.
ZUJF člen 164, 168, 168/1, 168/2, 168/4, 168/5, 168/6, 169, 169/1. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2.
stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza povračilo - kilometrina
Na podlagi določbe drugega odstavka 168. člena ZUJF (in drugega odstavka 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji) je tožnik upravičen do povračila stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, saj obstaja možnost prevoza s takšnim javnim sredstvom. Šele v primeru, če možnosti javnega prevoza ne bilo, bi se tožniku priznala kilometrina. Tožena stranka tudi ne uveljavlja, da tožnik javnega prevoza ne bi mogel uporabiti glede na njegov delovni čas ali čas trajanja vožnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063911
OZ člen 5, 243, 243/4.
pogodba o finančnem leasingu – skrbnost pri prodaji predmeta leasinga – tržna vrednost predmeta leasinga – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – kršitev pogodbe – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – načelo vestnosti in poštenja
Bistveno v tem sporu ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob odpovedi pogodbe, temveč ali je tožeča stranka pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga ravnala s potrebno skrbnostjo. Tožena stranka se je ob prodaji utemeljeno oprla na izdelano cenitev J. B. Zato bi bila lahko drugačna vrednost predmeta leasinga, kot jo je ugotovil v tem postopku postavljen izvedenec J. K., pomembna le, če bi tožena stranka v zvezi s tem zatrjevala določeno opustitev tožeče stranke.
Ravnanje tožene stranke, ko ne poplača prevzetih pogodbenih obveznosti, obenem pa se sklicuje na škodljivo opustitev tožeče stranke, ker predmeta leasinga ni prodala njej po višji ceni, kot jo je pridobila po nadomestni prodaji, nasprotuje načelu venire contra factum proprium.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev – vročilnica – javna listina – izpodbijanje domneve vročitve – zavrženje tožbe
Stranka lahko domnevo, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija le z dokazno podprtimi konkretnimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
Tožnica večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno, čeprav ob pomoči ortopedskih pripomočkov (pri kuhanju si pomaga z invalidskim vozičkom, sama se oblači, slači, obuva, sezuva, hrani, po stanovanju in zunaj se giba s pomočjo tehničnih pripomočkov). Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo