Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in katerih obveznosti zastarajo v enem letu). Uporaba te določbe v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu).
Celovita presoja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja družbe pokaže, da tožnica ni izkazala, da ni sposobna zagotoviti sredstev za (obročno) plačilo sodne takse, ne da bi ogrozila svoje poslovanje. Družba še vedno ustvari toliko oziroma ima toliko premoženja, da sredstva lahko zagotovi, in to ne glede na blokado TRR, na katero se tožnica v pritožbi še posebej sklicuje.
vročanje – vabilo na glavno obravnavo – fikcija vročitve – pravilnost vročitve – dokazovanje
Pritožnica ni predlagala dokaza z zaslišanjem prič. Zaslišanje prič je predlagala tožeča stranka in na naroku za glavno obravnavo ta dokazni predlog umaknila. Zaradi tega pa tožena stranka ne more biti prizadeta, saj bi lahko tudi sama predlagala zaslišanje prič, kar je sicer storila sedaj v pritožbenem postopku, kar pa je prepozno, zato pritožbeno sodišče tega ne more upoštevati.
OZ člen 287, 288. ZDoh-2 člen 4, 27, 27-5, 37, 37/1, 37/1-5, 59, 59/1, 125, 125/3, 126, 126/2, 283. ZDR člen 118. ZDR-1 člen 118. ZIZ člen 67. ZPIZ-2 člen 144. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSDP člen 9. ZSDP-1 člen 10. ZUTD člen 135. ZZVZZ člen 50, 58. ZZVZZ-M člen 6.
izterjava odškodnine delavca od delodajalca po določilih ZDR - ugovor dohodka iz delovnega razmerja, ki je podvržen plačilu davkov in prispevkov - višina dolga v bruto oz. neto znesku - nasprotna izvršba - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V zvezi s plačilom odškodnine na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, ki jo je bil po izvršilnem naslovu dolžan plačati dolžnik upniku v znesku 7.200,00 EUR, pa je sodišče prve stopnje zavzelo materialnopravno napačno stališče. Odškodnina po 118. členu ZDR, ki je veljal v času izdaje izvršilnega postopka, sedaj pa vsebinsko enako določa 118. člen ZDR-1, je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača.
oprostitev plačila sodne takse - vpogled v javno evidenco
Glede na takšne zakonske zahteve, upoštevajoč predlog, ki ga je vložila toženka in javno dostopne podatke iz evidence AJPES (www.ajpes.si) o letnih poročilih (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) za leto 2013, tudi v primerjavi z letom 2012 (sodišče ima pooblastilo za vpogled v takšno evidenco na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1), po presoji pritožbenega sodišča obstoje pogoji, da se toženko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi kritične presoje tako premoženjskega, finančnega, kot tudi likvidnostnega stanja toženke.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – mandatna pogodba – plačilo odvetnika
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave - pravočasnost navajanja dejstev - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Iz dikcije 451. člena ZPP izhaja, da mora tožeča stranka v postopku spora majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Kot je že bilo omenjeno, je postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, specifičen, tako da imata stranki (po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru zoper sklep o izvršbi), možnost vsaka še v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze (prva vloga), kar pa ne pomeni, da lahko v nadaljnji vlogi (druga vloga), v kateri odgovarjata na navedbe nasprotne stranke, dejstva, iz prve vloge dopolnjujeta ali v zvezi s temi dejstvi predlagata izvedbo dodatnih dokazov. Tega že citirana določba 451. člena ZPP ne dopušča. Tudi iz dikcije 452. člena ZPP izhaja, da lahko v postopku, ki se začne s tožbo, stranki odgovorita samo na navedbe v odgovoru na tožbo (tožeča stranka) oziroma na navedbe v pripravljalni vlogi, s katero je tožeča stranka odgovorila na navedbe v odgovoru na tožbo (tožena stranka). Povsem logičen je torej zaključek, da lahko stranki tudi v postopku, ki se je začel v izvršbi, v drugi pripravljalni vlogi odgovorita le na navedbe v vlogi, s katero je bila tožba (izvršilni predlog) dopolnjena oziroma na navedbe, ki jih je tožena stranka podala kot odgovor na navedbe v dopolnitvi tožbe. Svojih morebitnih pomanjkljivih navedb iz prve vloge z drugo vlogo ne morata dopolnjevati.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – druga pripravljalna vloga – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo zadnje pripravljalne vloge tožeče stranke, v kateri je pojasnjevala svoj tožbeni zahtevek, za svoje trditve ponudila dokaze in predlagala razpis naroka za glavno obravnavo. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeči stranki onemogočilo pravico do izjave.
Tožniki so vložili prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči šele po izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim jim je bilo naloženo plačilo stroškov sodne tolmačke. To pa pomeni, da se pritožniki na svojo (prepozno) vlogo za brezplačno pravno pomoč ne morejo sklicevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust
Tožena stranka je dokazala obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnika (natakarja) in razporeditev njegovega dela na preostale zaposlene pri toženi stranki, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, niti uporabiti kriterijev, ki bi jih določala kolektivna pogodba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077162
OZ člen 46, 1019, 1019/3. ZIZ člen 62, 62/2.
sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - ugoditev zahtevku - bistvena zmota - zmota v nagibu - solidarno poroštvo - poroštvena izjava - kredit - skrbnost v pravnem prometu - pravno upoštevna zmota
Če sodišče razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nato ugodi zahtevku tožeče stranke, ni podano nobeno nasprotje. Sama razveljavitev plačilnega naloga namreč ne predstavlja končne odločitve o zadevi: z razveljavitvijo plačilnega naloga se zadeva torej zgolj vrne v točko, ko o tožbenem zahtevku še ni bilo nič odločeno.
Pravno neupoštevna je porokova zmota, da bo glavni dolžnik izpolnil svojo obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081876
OZ člen 82, 82/1, 381. ZZ člen 65, 65/1. SPZ člen 67, 67/5.
razlaga pogodbe – obogatitveni zahtevek – obvestilo o pravdi – ugovor slabega pravdanja – intervencijski učinek – soglasje solastnika k izvedbi investicije – lastninska pravica na sredstvih zavoda – upravljanje s stvarjo v solastnini – procesne obresti
Za odločitev o presoji ugovora slabega pravdanja tožeče stranke je odločilno, da je bilo v okviru sklepanja Pogodbe tudi toženi stranki razkrito, da teče odprt pravdni postopek tožeče stranke, v katerem je tožeča stranka v letu 2007 sklenila sodno poravnavo. Ob tem, ko sta pravdni stranki pogodbeno dogovorili kriterij prevzema obveznosti iz odprtih sodnih postopkov v Pogodbi, je bilo toženi stranki na ta način zagotovljena možnost uveljavljanja intervencijskega interesa v tistih sodnih postopkih, v katerih sama ni bila udeležena kot pravdna stranka.
ZDSS-1 člen 73, 73/1, 73/2, 76. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo - delovni invalid III. kategorije - upravni akt - ničnost - bistvena kršitev določb postopka
Tožba, vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek (1. odstavek 73. člena ZDSS-1). Če zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo (2. odstavek 73. člena). Tožnik je navajal, da so vse odločitve tožene stranke, ki jih je prejel, nične in predlagal, da sodišče prve stopnje postopa po 76. členu ZDSS-1, ki se nanaša na ničnost upravnega akta in toženi stranki naloži, da izpolni obveznosti do nadomestila plače, ga odjavi iz zavarovanj in mu prizna pravico do polne invalidske pokojnine. Takšen zahtevek je nejasen in nepopoln, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 2. odstavku 73. člena ZDSS-1.
Kontrolnega pregleda, na katerem je bilo preverjeno, ali je način zdravljenja ustrezen, ni mogoče opredeliti kot nujno medicinsko pomoč ali kot nujno zdravljenje oz. za neodložljivo zdravstveno storitev, opredeljeno v določbi 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato na tej pravni podlagi tožbeni zahtevek na povrnitev stroškov specialističnega kontrolnega pregleda ni utemeljen.
izvršilni naslov – sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov bi bil le izvršljiv sklep o izvršbi 0001 Ig 2003/00258 z dne 14. 10. 2003 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v 8 dneh po vročitvi upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (kondemnatorni del sklepa o izvršbi)
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013160
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke (npr. v uvodu tožbe).
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od oktobra 2010 dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Sodišče prve stopnje je kot vrednost spornega predmeta določilo seštevek dvajsetih vtoževanih razlik v plači, upoštevajoč dejstvo, da je za toliko mesecev javnim uslužbencem priznana razlika v plači po Zakonu o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), kar je v okviru določbe 1. odstavka 24. člena ZOdvT. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta določilo napačno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014047
OZ člen 135, 147, 147/2.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - obvezno usposabljanje
Do tožnikove poškodbe je prišlo med obveznim usposabljanjem pri drugo toženi stranki (delodajalcu), in sicer je zaradi pregrobega ravnanja inštruktorja in prevelike uporabe fizične sile pri tožniku prišlo naprej do parcialne rupture rotatorne manšete, do popolnega pretrganja pa je prišlo pri nadaljnji vadbi z žogo medicinko. Druga tožena stranka je za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom njen delavec (v konkretnem primeru inštruktor) povzroči tretjemu (v konkretnem primeru tožniku), odgovorna v skladu z določbo 2. odstavka 147. člena OZ. Ta določa, da za škodo, ki jo delavec povzroči tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal, kot je bilo treba. Inštruktor je kar dvakrat zanemaril standard profesionalne skrbnosti. Prvič, ko je pri demonstraciji vzvodnega prijema uporabil preveliko fizično silo in bil pri tem preveč grob, drugič pa, ker je tožniku dopustil, da je nadaljeval s treningom, čeprav bi moral zaznati, da je tožnika pri demonstraciji zabolelo in bi se moral pozanimati, ali je še sposoben za nadaljevanje treninga. Škoda je bila povzročena iz malomarnosti. V konkretnem primeru so podani vsi štirje elementi odškodninskega delikta (škoda, nedopustno ravnanje oškodovalca, ki se kaže v opustitvi standarda profesionalne skrbnosti, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja škode), zato je drugo tožena stranka krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala zaradi poškodbe med obveznim usposabljanjem.
Pri oceni soprispevka tožnika se upošteva le to, kolikšen del odgovornosti mu je možno pripisati zaradi tega, ker je opustil potrebno skrbnost, ki jo ima delavec glede varovanja svojega zdravja in je kljub temu, da je ob vzvodnem prijemu začutil bolečino, nadaljeval z vadbo, ne pa kolikšen del škode je nastal kot posledica te nadaljnje vadbe. Tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 10 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0070781
ZVO-1 člen 148. OZ člen 86. ZGJS člen 16. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28, 28/4.
spor majhne vrednosti – obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja – dimnikarske storitve – obveznost plačila – najava storitve – zavrnitev izvajanja storitev – javni interes – požarna varnost – koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti – prenehanje koncesijskega razmerja – ničnost koncesijske pogodbe
Noben zakon oziroma predpis ne določa ničnosti koncesijske pogodbe kot posledice odprave odločbe o izbiri koncesionarja.