male avtorske pravice – avtorski honorar – veljavnost tarife – uporaba pravilnika – civilna kazen
Pritožbeno sodišče je doslej že večkrat, predvsem pa po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 160/2011, zavzelo tako rekoč enotno stališče, da opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.
pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - limitna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - splošni pogoji - kršitev določil - odstop od pogodbe - pravila skladnosti poslovanja banke - ničnost pogodbe - ocena kreditne sposobnosti - dolžnost kreditodajalca - ravnanje udeležencev s skrbnostjo
Zakon ne vsebuje določila, da bi bila pogodba nična v primeru, da kreditodajalec slabo oceni kreditno sposobnost podeljevanja kreditov ali te sploh ne oceni. Če je ne oceni gre za prekršek, zaradi katerega je lahko kreditodajalcu izrečena sankcija v obliki globe ali pa mu lahko tržni inšpektor prepove sklepanje kreditnih pogodb in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
pogrebni stroški – dolg zapuščine – pravica iz zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju
Če je eden od dedičev kril celotne pogrebne stroške, o njihovi povrnitvi pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, bo lahko svojo terjatev uveljavljal v pravdnem postopku. Ker dolg zapuščine, kar so pogrebni stroški, ni pravica iz zapuščine, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.
Tožnica z zahtevkom zahteva, da tožena stranka opravi razpolagalni pravni posel. To bi lahko zahtevala, če bi se tožena stranka ali njena pravna prednica nasproti tožeči stranki k temu zavezali v zavezovalnem pravnem poslu. Ker takšne predpostavke tožeča stranka ni verjetno izkazala (v resnici je določno niti ni zatrjevala), je odločitev o tem, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081353
OZ 299, 378, 378/1, 496, 496/1, 498, 498/1. ZPP člen 7, 212, 285.
prodajna pogodba – izpolnitveni čas – zapadlost – plačilo kupnine pri zaporednih dobavah – trditveno in dokazno breme – materialnoprocesno vodstvo
Vsi ugovori spadajo v toženčevo trditveno in dokazno breme. Zapadlost in izpolnitveni čas pri pogodbenih obveznostih določita stranki ob sklepanju pogodb.
Kadar stranka sama od sebe navede odločilna dejstva in ponudi dokaze in tudi kadar na pomanjkljivosti v njenih navedbah in dokazih opozori nasprotna stranka, dodatno materialnoprocesno vodstvo sodišča ni potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070751
OZ člen 147. ZMed člen 6, 18. ZPP člen 154, 161, 161/1, 161/2.
odškodninska odgovornost novinarja - odškodninska odgovornost urednika - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost izdajatelja - razžalitev časti in dobrega imena - respondeat superior - razžalitev v tisku - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina odškodnine - pravdni stroški - sosporniki
Niti 6. niti 18. člen ZMed v pogledu urejanja odškodninske odgovornosti nista lex specialis, ki bi derogirala načelo respondeat superior, kot ga ureja 147. člen OZ.
ZGD-1 člen 12, 21, 23, 23/1, 23/2. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – načelo izključnosti – varstvo firme – oznaka, ki napotuje na dejavnost – jasno razlikovanje firme
Firma pritožnice vsebuje v navedbi firme dejavnost: „storitve, trgovina, proizvodnja“, firma subjekta vpisa sprememb v sodni register pa: „financiranje“. Za registrski preizkus načela izključnosti firme je zadosti ugotovitev o jasnem razlikovanju med oznakami, ki nakazujejo na dejavnost, kljub dejanski podobnosti fantazijskega imena (S. in S. 2). S tem pa ni izključena možnost, da udeleženka svoje stališče uveljavi s tožbo, s katero lahko zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino.
ZOR člen 133, 277, 401, 1038, 1038/2, 1040, 1045. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 227.
pogodba o bančnem depozitu - hrvaški varčevalci - uporaba slovenskega prava - vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - pasivna legitimacija - spremenjene okoliščine - zastaranje - podružnica - odgovornost matične družbe - ne ultra alterum tantum - pogodbene obresti
Ugotovitvi, da je tožnica želela dvigniti le del sredstev in ne vseh svojih prihrankov in da ni nameravala zapreti hranilne knjižice oziroma razvezati pogodbe o denarnem depozitu, sledi zaključek, da tožbeni zahtevek ni zastaral.
ZDR člen 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3. ZOFVI člen 48, 48/3, 48/4, 48/6. ZDR-1 člen 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - javni uslužbenec - sodna razveza - odškodnina
Tožnica (računovodkinja) je s tem, ko na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu da jo je sodelavka za to izrecno zaprosila, kršila 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Ta kršitev pa ne pomeni utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 88. člena ZDR). Tožnica je bila namreč v času storjene kršitve močno čustveno pretresena (tožnica je to kršitev storila v uri po prejemu opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi), zato do konca delovnika ni bila sposobna trezno razmišljati.
Tožnica je tožbeni zahtevek v vlogi razširila tako, da je zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe in ki so izhajale iz sfere tožene stranke (sklep Sveta zavoda o ugovoru tožnice) iz iste dejanske podlage poleg ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zahtevala tudi ugotovitev nezakonitosti sklepa o ugovoru. Tožnica je tožbo res razširila po izteku 30 dni od vročitve sklepa o ugovoru, vendar pa si je tožnica že z vložitvijo (pravočasne) tožbe na pristojno sodišče zagotovila sodno varstvo svojih pravic, zato sprememba vsebine zahtevka (ki je materialnopravne narave) ni podvržena ponovnemu preizkusu pravočasnosti tožbe.
povračilo škode – povrnitev gmotne škode – obseg povrnitve premoženjske škode – škoda zaradi neuporabe vozila – popolna denarna odškodnina – compensatio lucri cum damno
Ob nespornem dejstvu, da je tožnik imel totalno škodo na vozilu, ne more od tožene stranke zahtevati odškodnine zaradi najema drugega vozila za 116 dni oziroma do popravila vozila. Pravnorelevantna škoda je tisti čas, ki bi ga tožnik potreboval za nakup podobnega vozila, kot je bilo njegovo pred prometno nesrečo. Oškodovanec je dolžan storiti vse, da bi bila škoda čim manjša oziroma z odškodnino ne sme biti obogaten. Če je tožena stranka v zamudi, je kazen za zamudo plačilo zakonitih zamudnih obresti.
plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku – vštevanje sodne takse – načelo enkratnega plačila sodne takse
Če je bila zoper odločbo, s katero se je ta (novi) postopek končal, vložena pritožba, je začet nov pritožbeni postopek, za katerega je potrebno plačati takso. Tu ZST-1 ne določa nikakršnega vštevanja. Če je tako, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo enkratnega plačila takse.
Toženec (veleposlanik RS v tujini) je od tožeče stranke prejel depozit na podlagi tretjega odstavka 2. člena Navodila o nadomestilu stroškov bivanja v tujini, ki je določal, da ima delavec ob sklenitvi (najemne) pogodbe pravico do nadomestila za plačilo depozita za najem stanovanja. Ta sredstva založi predstavništvo, delavec pa ga mora vrniti v celoti ob prenehanju najemne pogodbe. Toženec je z najemodajalcem (tudi za prostore, namenjene dejavnosti veleposlaništva) sklenil dve najemni pogodbi v lastnem imenu in za svoj račun. S tem je tožeči stranki onemogočil, da bi kot pogodbena stranka zahtevala vračilo depozita neposredno od najemodajalca. Toženec je dolžan vrniti prejeti depozit na podlagi določb splošnega akta tožeče stranke, ki so se nanašale na nadomestilo stroškov bivanja v tujini. Na njegovo obveznost vrnitve ne vpliva okoliščina, da mu najemodajalec ni vrnil depozita. Določbe splošnih aktov tožeče stranke namreč ne opredeljujejo nobenih izjem v zvezi z vračilom tega depozita.
ukinitev preživnine – dolžnost preživljanja polnoletnega otroka – redno šolanje
Sodišče se ne sme omejiti na presojo formalnega statusa toženca v šolskem sistemu, ampak mora vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe. V konkretnem primeru zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje manjka vsebinska presoja toženčevih prizadevanj v okviru študija strojništva (smer letalstvo). Takšno presojo je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno opravilo le glede tiste oblike izobraževanja, v katero je bil toženec formalno vpisan.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – zastaranje terjatve – začetek teka zastaranja – pasivnost upnika – primeren rok za upnikovo dejanje – materialno procesno vodstvo – prepoved spremembe zastaralnega roka
V primeru pasivnosti upnika velja, da kljub nedospelosti terjatve zaradi neizstavitve računa, opomina, ipd., začne teči zastaranje po poteku primernega roka za upnikovo dejanje.
Pripoznava dolga mora biti jasna in določna. Iz nje mora jasno izhajati, da dolžnik priznava, da upniku nekaj dolguje. Izjava, da je bila storitev opravljena, ne zadostuje.
Ni naloga sodišča, da stranko opozarja, da v postopku ne bo uspela, če določenih dejstev, ki jih zatrjuje nasprotna stranka, ne bo prerekala. Nasprotno; s takim ravnanjem bi sodišče kršilo načelo enakega obravnavanja strank.
OZ člen 131, 131/2, 150, 153. ZPP člen 7, 214, 215, 286.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - smrt delavca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - nespoštovanje navodil za delo - soodgovornost delavca – dokazno breme
Vakumska komora z valjčnim transporterjem v fazi, ko pride do pomikanja materiala v komoro, je nevarna stvar, delo na tem območju pa nevarna dejavnost in je zato zavarovanec tožene stranke za škodo, ki nastane v zvezi s to stvarjo oziroma dejavnostjo, odgovoren objektivno.
Prezrte trditve, ki se ne nanašajo na izključitev odgovornosti zaradi samopoškodbe delavca, nakazujejo na delavčevo nespoštovanje navodil za delo, to pa je lahko relevantno pri odločanju o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari Ugovor izključne odgovornosti vsebuje (tudi) ugovor soodgovornosti.
Nepomembno je, da je tudi tožeča stranka imela dostop do prostora z električno omarico in varovalkami ter da bi njene delavke v trgovini lahko preverile, ali stropne luči ne svetijo zaradi neprivite varovalke, saj druga toženka odprave posledic svojega motilnega dejanja (samo po sebi je razumljivo, da v neosvetljenem prostoru ob odsotnosti dnevne svetlobe ni mogoče neovirano poslovati) ne more prelagati na tožečo stranko. Zato je bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi v delu, da se prvima dvema toženkama prepove izklapljanje elektrike.
pravno priznana škoda za strah - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik v posledici obravnavanega škodnega dogodka ni prestajal nobenih telesnih bolečin, ni utrpel nobenih medicinsko dokazanih telesnih poškodb oz. vidnih telesnih posledic. Na podlagi opisanih prvostopnih dejanskih ugotovitev po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče zaključiti, da bi tožnik v posledici škodnega dogodka sploh utrpel sekundarni strah za izid zdravljenja.
Od zneska odškodnine tožniku pripadajo tudi zakonske zamudne obresti od nastanka zamude dalje, konkretno od izdaje sodbe v kazenskem postopku, v katerem je tožnik priglasil premoženjskopravni zahtevek, s katerim je bil napoten na pravdo.
jamčevanje za napake – odstop od pogodbe – primeren rok – ugovor neizpolnjene pogodbe – razdrta pogodba – učinki razvezane pogodbe – sočasna izpolnitev
Primernost dodatnega roka za odpravo napak je treba presojati po enakih kriterijih kot primernost dodatnega roka za izpolnitev obveznosti. Navedeni rok je dopolnilni rok, kar pomeni, da je v obeh primerih treba upoštevati, da bi pravilna izpolnitev morala biti že opravljena v celoti.
Obveznosti pravdnih strank iz naslova razdrte oziroma razvezane pogodbe so sočasne, zato bo tožeča stranka upravičena do vrnitve kupnine šele potem, ko bo vrnila prejeti agregat. Tožeča stranka je agregat dolžna vrniti v stanju, ki je primerno glede na potečeni čas od prejema do vračila.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 383, 383/1, 383/1-2, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih razlogov - kršitev kazenskega zakona - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - subjektivni element kaznivega dejanja - obseg preizkusa izpodbijane sodbe
Oškodovanec je prepričljivo pojasnil, da sta bila indukcijski štedilnik in hladilnik BEKO meseca aprila 2012, ko je v prisotnosti obdolženca stanovanje razkazal novima najemnikoma še v stanovanju, obdolženi pa ni ničesar povedal, da ju po izselitvi namerava odpeljati, ker bi naj že bila poplačana s plačilom najemnine. Zato je sodišče prve stopnje oškodovancu verjelo, da se je čutil ogoljufanega, ko je po izselitvi obdolženca ugotovil, da ju je obdolženec odpeljal.