V predmetni zadevi je dolžnik izrecno in jasno zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne za odlog plačila ali obročno plačilo, v zvezi s tem pa tudi ni postavil nobene trditvene podlage, zato od sodišča ni mogoče pričakovati, da bo brez s trditvami ter dejstvi podprtega in jasno določenega zahtevka odločalo tudi o tem.
Na strokovno vprašanje, ali je bila jeklena vrv, ki jo je tožena stranka vgradila v transportno dvigalo skladna s projektno dokumentacijo in kaj je bil vzrok za njeno pretrganje, bi lahko odgovoril le izvedenec, ki ga je tožeča stranka predlagala.
vrstni red pridobitve ločitvenih pravic - ugovor zoper objavljen načrt razdelitve - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - načrt razdelitve posebne stečajne mase
Ločitveni upniki so dolžni nepravilno upoštevan vrstni redu pridobitve ločitvenih pravic uveljavljati s pravočasnim ugovorom zoper objavljen načrt razdelitve, ki zato vsebuje tudi pravni pouk o ugovoru.
Ker pritožnici ne izpodbijata sklepa s končnim načrtom razdelitve v delu, v katerem ga je dovoljeno izpodbijati po 1. odstavku 366. člena ZFPPIPP, njuna pritožba zoper sklep ni dovoljena.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - nepristop tožene stranke na narok - izvedba naroka - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka
Če se stranka brez upravičenega razloga ne udeleži naroka, mora trpeti posledice svoje odsotnosti. Posledica nepristopa tožene stranke na narok v sporu majhne vrednosti je vzpostavitev fikcije, da tožbeni zahtevek pripoznava.
Objektivni razlog za odsotnost z naroka, v tej zadevi potovanje v tujino, še ne zadošča za preložitev naroka. Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire je opravičljiv razlog za preložitev naroka.
pristojnost sodišča RS – trditveno in dokazno breme - uporaba tujega prava – Bosna in Hercegovina – družinski spor
Na tožniku je breme, da mora, če želi uporabiti ugodnost že v tožbi dovolj prepričljivo izkazati pravila tujega prava, ki bi v istovrstnem primeru utemeljila pristojnost sodišča tuje države. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da tožnik pri tem ni uspel, ker ni uspel izkazati ustreznega pravila tujega prava.
začasni skrbnik zapuščine – stroški začasnega skrbnika zapuščine – zahteva za povrnitev stroškov
Zahteva začasnega skrbnika zapuščine za povrnitev stroškov mora biti opredeljena (v njej mora biti navedeno, kakšno delo in kdaj ga je skrbnik opravil ter koliko stroškov je s posameznim opravilom nastalo) in ni dovolj le navedba ocene višine stroškov.
ZOR člen 133, 277, 401, 1038, 1038/2, 1040, 1045. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 227.
pogodba o bančnem depozitu - hrvaški varčevalci - uporaba slovenskega prava - vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - pasivna legitimacija - spremenjene okoliščine - zastaranje - podružnica - odgovornost matične družbe - ne ultra alterum tantum - pogodbene obresti
Ugotovitvi, da je tožnica želela dvigniti le del sredstev in ne vseh svojih prihrankov in da ni nameravala zapreti hranilne knjižice oziroma razvezati pogodbe o denarnem depozitu, sledi zaključek, da tožbeni zahtevek ni zastaral.
ZDR člen 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3. ZOFVI člen 48, 48/3, 48/4, 48/6. ZDR-1 člen 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - javni uslužbenec - sodna razveza - odškodnina
Tožnica (računovodkinja) je s tem, ko na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu da jo je sodelavka za to izrecno zaprosila, kršila 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Ta kršitev pa ne pomeni utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 88. člena ZDR). Tožnica je bila namreč v času storjene kršitve močno čustveno pretresena (tožnica je to kršitev storila v uri po prejemu opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi), zato do konca delovnika ni bila sposobna trezno razmišljati.
Tožnica je tožbeni zahtevek v vlogi razširila tako, da je zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe in ki so izhajale iz sfere tožene stranke (sklep Sveta zavoda o ugovoru tožnice) iz iste dejanske podlage poleg ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zahtevala tudi ugotovitev nezakonitosti sklepa o ugovoru. Tožnica je tožbo res razširila po izteku 30 dni od vročitve sklepa o ugovoru, vendar pa si je tožnica že z vložitvijo (pravočasne) tožbe na pristojno sodišče zagotovila sodno varstvo svojih pravic, zato sprememba vsebine zahtevka (ki je materialnopravne narave) ni podvržena ponovnemu preizkusu pravočasnosti tožbe.
povračilo škode – povrnitev gmotne škode – obseg povrnitve premoženjske škode – škoda zaradi neuporabe vozila – popolna denarna odškodnina – compensatio lucri cum damno
Ob nespornem dejstvu, da je tožnik imel totalno škodo na vozilu, ne more od tožene stranke zahtevati odškodnine zaradi najema drugega vozila za 116 dni oziroma do popravila vozila. Pravnorelevantna škoda je tisti čas, ki bi ga tožnik potreboval za nakup podobnega vozila, kot je bilo njegovo pred prometno nesrečo. Oškodovanec je dolžan storiti vse, da bi bila škoda čim manjša oziroma z odškodnino ne sme biti obogaten. Če je tožena stranka v zamudi, je kazen za zamudo plačilo zakonitih zamudnih obresti.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - o(ne)mogočanje souporabe solastne stvari - razlog za izselitev iz stanovanjske hiše - privolitev v lastno prikrajšanje - nasilje - (ne)oviranje solastniških upravičenj - želja po uporabi hiše
Tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja toženca, zaradi česar bi upravičeno odklonila souporabo stanovanjske hiše, in tudi ne njegovega neposrednega onemogočanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083356
ZPP člen 251, 253, 254, 254/1, 254/2, 254/3.
dejansko stanje – izvedenec – izvedensko mnenje – nejasnost izvedenskega mnenja – pripombe na izvedensko mnenje
Dvome in očitane pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju je potrebno odstraniti tako, da se zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem izvedenca). Če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drugi izvedenec. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog. Zato bi moralo sodišče izvedenca zaslišati ali pa ga pozvati, naj mnenje dopolni tako, da pisno odgovori na pripombe tožene stranke.
odločanje o vprašanju plačila komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - nepristojnost sodišča - upravna zadeva
Kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, ga odmeri organ občinske uprave z odločbo, izdano po uradni dolžnosti. Sodišče ni pristojno za odločanje o vprašanju plačila obravnavanega komunalnega prispevka, ker je za odločanje o tem pristojna občina. Če se stranka, ki je zavezanec plačila prispevka po odločbi, s tem plačilom ne strinja, odločbo lahko izpodbija s pravnimi sredstvi, ki so v ta namen zakonsko predvidena in med katerimi zagotovo ni tožbeni zahtevek v pravdnem postopku
DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070761
ZDKG člen 5, 14, 15. ZD člen 35, 46, 216, 217. ZZK-1 člen 46, 46/1. ZPOMZO-1 člen 3. ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/-14.
dedovanje zaščitene kmetije - revalorizacija terjatve - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - temeljna obrestna mera - vknjižba po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočni sklep o dedovanju - vknjižba zastavne pravice - zavarovanje terjatve dediča, ki ne deduje zaščitene kmetije - pogrebni stroški in stroški spomenika - vračunanje daril v dedni delež - izračun nujnega deleža - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije, se revalorizira po temeljni obrestni meri, ki jo izračunava in objavlja Statistični urad RS, kljub temu, da temeljna obrestna mera ni več predpisana.
Zavarovanje z zastavno pravico, odrejeno na podlagi 217. člena Zakona o dedovanju, je, enako kot določitev dedičev, stvar zapuščinskega postopka, zato se sklep o dedovanju tudi v tem delu v zemljiški knjigi realizira po uradni dolžnosti. Ne gre namreč za pravno poslovno razmerje strank, ki bi terjalo razpolagalni posel in njegovo zemljiškoknjižno realizacijo na osnovi predloga.
Toženec (veleposlanik RS v tujini) je od tožeče stranke prejel depozit na podlagi tretjega odstavka 2. člena Navodila o nadomestilu stroškov bivanja v tujini, ki je določal, da ima delavec ob sklenitvi (najemne) pogodbe pravico do nadomestila za plačilo depozita za najem stanovanja. Ta sredstva založi predstavništvo, delavec pa ga mora vrniti v celoti ob prenehanju najemne pogodbe. Toženec je z najemodajalcem (tudi za prostore, namenjene dejavnosti veleposlaništva) sklenil dve najemni pogodbi v lastnem imenu in za svoj račun. S tem je tožeči stranki onemogočil, da bi kot pogodbena stranka zahtevala vračilo depozita neposredno od najemodajalca. Toženec je dolžan vrniti prejeti depozit na podlagi določb splošnega akta tožeče stranke, ki so se nanašale na nadomestilo stroškov bivanja v tujini. Na njegovo obveznost vrnitve ne vpliva okoliščina, da mu najemodajalec ni vrnil depozita. Določbe splošnih aktov tožeče stranke namreč ne opredeljujejo nobenih izjem v zvezi z vračilom tega depozita.
ZPP člen 213, 278, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica je pregled sistema z izvedencem računalniške stroke predlagala v dokaz trditev glede vdora v računalniški sistem, oziroma trditve, da so v ta sistem lahko vstopale in uporabljale aplikacijo tudi tretje osebe, ki bi lahko posredovale napačne podatke (torej zaradi dokazovanja pomembnega dejstva, ki bi sodišče lahko privedlo do sklepa, da tožnica ni bila tista, ki je posredovala napačne podatke). Iz tega razloga ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se ni potrebno opredeliti do navedb o nezakonitem vdoru v njen računalnik. Ocena nepotrebnosti dokaza s postavitvijo izvedenca zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083384
ZPP člen 318, 318/1, 318/4. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 150. ZFPPIPP člen 441, 443.
lastninska pravica na nepremičnini – pomanjkanje pasivne legitimacije – neodpravljiva pomanjkljivost – nujno sosporništvo – zemljiškoknjižni lastnik – prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika – vmesni pridobitelj – veriga pogodb – izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – prenehanje pravne osebe – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – začetek stečajnega postopka – predlagatelj
Tožnik (upnik toženke), ki toži na nedopustnost izvršbe na nepremičnino, ni tožil prave osebe, ker tožbe ni vložil zoper vmesnega pridobitelja lastninske pravice, od katerega je toženka kupila predmetno stanovanje. Pomanjkanje pasivne legitimacije (zaradi neupoštevanja nujnega sosporništva) ne predstavlja odpravljive pomanjkljivosti. Neutemeljen je zato očitek pritožbe, da sodišče tožbenega zahtevka ne bi smelo zavrniti, temveč bi ga moralo pozvati k dopolnitvi, ker bi lahko tožbo razširil tudi na vmesne kupce.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dve odpovedi - nova odpoved - isti razlog
Glede na to, da je bila tožničina pogodba o zaposlitvi ob vročitvi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 5. 2013 že odpovedana iz istega razloga z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 10. 4. 2013, da je tožnica ob vročitvi druge odpovedi zoper prvo že sprožila sodni spor ter, da je takrat tudi že potekel s prvo odpovedjo določeni odpovedni rok, tožena stranka ni imela zakonske podlage za ponovno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Res je sicer, da tožnica ob podaji nove odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni bila odjavljena iz zavarovanja, čeprav je že potekel v prvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi določeni odpovedni rok, vendar to ne pomeni, da je tožena stranka že odpovedano pogodbo o zaposlitvi, o čemer je pred sodiščem že tekel spor, lahko zakonito še enkrat odpovedala iz istega razloga.
podjemna pogodba – keramičarska dela – pregled izvršenega dela – očitne napake – vrednost del – vrednost materiala – določitev cene
Iz primopredajnega zapisnika izhaja toženčeva potrditev, da je bilo delo kvalitetno opravljeno. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela pa prevzemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen, če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal, česar toženec niti ne zatrjuje.
Sanacijska odločba BS je oblikovalna, zato formalni zaključek sanacije nastopi z izdajo odločbe BS o zaključku sanacije in ima vpis v sodni register zgolj deklaratorni značaj. Po stališču vrhovnega sodišča podrejene terjatve zapadejo, ko se sanacija „de facto“ zaključi. Sanacija LB je po stališču vrhovnega sodišča „de facto“ zaključena, ko so bile vnovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljene potencialne obveznosti.
male avtorske pravice – avtorski honorar – veljavnost tarife – uporaba pravilnika – civilna kazen
Pritožbeno sodišče je doslej že večkrat, predvsem pa po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 160/2011, zavzelo tako rekoč enotno stališče, da opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.