neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - o(ne)mogočanje souporabe solastne stvari - razlog za izselitev iz stanovanjske hiše - privolitev v lastno prikrajšanje - nasilje - (ne)oviranje solastniških upravičenj - želja po uporabi hiše
Tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja toženca, zaradi česar bi upravičeno odklonila souporabo stanovanjske hiše, in tudi ne njegovega neposrednega onemogočanja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057238
SPZ člen 99, 100. OZ člen 333, 333/2, 333/3.
varstvo solastnine – odpoved pogodbe – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – odpoved pogodbe ob neprimernem času
Po stališču pravne teorije se odpoved pogodbe ne sme podati ob nepravem času, torej ob času, ko bi ena stranka spravila drugo stranko v težaven položaj, ki ne ustreza poslovnemu namenu sklenjenega posla. V konkretni zadevi bi stališče tožene stranke, ki mu je sledilo prvostopenjsko sodišče, pomenilo, da tožeča stranka pogodbenega dogovora o uporabi infrastrukture ne bi mogla odpovedati, dokler tožena stranka posluje oziroma dokler si ne uredi nujne poti oziroma pripadajočega zemljišča k objektom v drugih sodnih postopkih. To pa gotovo ne ustreza namenu sklenjenega dogovora in tudi zatrjevana poslovna škoda, ki naj bi nastala toženi stranki, ne more biti odločilna in ne more opravičiti poseganja tožene stranke v lastnino oziroma solastnino tožeče stranke ter preprečiti njeno negatorno varstvo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083328
SPZ člen 215, 215/2, 219, 219/3.
denarno nadomestilo zaradi ustanovitve služnosti – dejansko stanje
Ker pravdni stranki v poravnavi odplačnosti ustanovitve stvarne služnosti nista dogovorili, je sodišče zahtevek tožnice za nadomestilo zaradi izvrševanja stvarne služnosti pravilno zavrnilo.
določitev nujne poti – pogoji za določitev nujne poti – udeleženci
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
male avtorske pravice – avtorski honorar – uporaba pravilnika – civilna kazen – kršitev avtorske pravice
Ker tarifa za izračun ustreznega honorarja predvideva tudi drugo metodo oziroma izračun omogoča na drug način, plačilo avtorskega honorarja za uporabo glasbe ni bilo ogroženo. Navedenih kršitev določb Pravilnika zato ni mogoče izenačiti s hudo malomarno ali namerno kršitvijo avtorskih pravic.
DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070761
ZDKG člen 5, 14, 15. ZD člen 35, 46, 216, 217. ZZK-1 člen 46, 46/1. ZPOMZO-1 člen 3. ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/-14.
dedovanje zaščitene kmetije - revalorizacija terjatve - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - temeljna obrestna mera - vknjižba po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočni sklep o dedovanju - vknjižba zastavne pravice - zavarovanje terjatve dediča, ki ne deduje zaščitene kmetije - pogrebni stroški in stroški spomenika - vračunanje daril v dedni delež - izračun nujnega deleža - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije, se revalorizira po temeljni obrestni meri, ki jo izračunava in objavlja Statistični urad RS, kljub temu, da temeljna obrestna mera ni več predpisana.
Zavarovanje z zastavno pravico, odrejeno na podlagi 217. člena Zakona o dedovanju, je, enako kot določitev dedičev, stvar zapuščinskega postopka, zato se sklep o dedovanju tudi v tem delu v zemljiški knjigi realizira po uradni dolžnosti. Ne gre namreč za pravno poslovno razmerje strank, ki bi terjalo razpolagalni posel in njegovo zemljiškoknjižno realizacijo na osnovi predloga.
V situaciji, ko si dokazi glede odločilnega dejstva med seboj nasprotujejo, mora sodišče pojasniti, katerim dokazom verjame in za to navesti prepričljive razloge, ki omogočajo vsebinski preizkus v pritožbenem postopku. Tega sodišče v konkretnem primeru ni storilo. Dokazna ocena je v celoti izostala.
Določba 215. člena ZPP narekuje odločanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu v primeru, ko kljub izvedenim dokazom odločilnega dejstva ne more ugotoviti. Iz predhodne obrazložitve sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče verjelo prokuristu tožene stranke in je torej štelo, da obstoj terjatve v presežku ni dokazan, za uporabo citirane določbe zato ni bilo potrebe. Če pa je že ocenilo, da gre za dokazno stisko, bi uporaba citirane določbe narekovala kvečjemu ugoditev tožbenemu zahtevku in ne njegovo zavrnitev, saj je dokazno breme o tem, da je tožena stranka dolg že poravnala, na njej in ji torej okoliščina, da ni pisnih potrdil o plačilu, ne more biti v korist.
ZPP člen 213, 278, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica je pregled sistema z izvedencem računalniške stroke predlagala v dokaz trditev glede vdora v računalniški sistem, oziroma trditve, da so v ta sistem lahko vstopale in uporabljale aplikacijo tudi tretje osebe, ki bi lahko posredovale napačne podatke (torej zaradi dokazovanja pomembnega dejstva, ki bi sodišče lahko privedlo do sklepa, da tožnica ni bila tista, ki je posredovala napačne podatke). Iz tega razloga ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se ni potrebno opredeliti do navedb o nezakonitem vdoru v njen računalnik. Ocena nepotrebnosti dokaza s postavitvijo izvedenca zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Nepomembno je, da je tudi tožeča stranka imela dostop do prostora z električno omarico in varovalkami ter da bi njene delavke v trgovini lahko preverile, ali stropne luči ne svetijo zaradi neprivite varovalke, saj druga toženka odprave posledic svojega motilnega dejanja (samo po sebi je razumljivo, da v neosvetljenem prostoru ob odsotnosti dnevne svetlobe ni mogoče neovirano poslovati) ne more prelagati na tožečo stranko. Zato je bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi v delu, da se prvima dvema toženkama prepove izklapljanje elektrike.
pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - limitna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - splošni pogoji - kršitev določil - odstop od pogodbe - pravila skladnosti poslovanja banke - ničnost pogodbe - ocena kreditne sposobnosti - dolžnost kreditodajalca - ravnanje udeležencev s skrbnostjo
Zakon ne vsebuje določila, da bi bila pogodba nična v primeru, da kreditodajalec slabo oceni kreditno sposobnost podeljevanja kreditov ali te sploh ne oceni. Če je ne oceni gre za prekršek, zaradi katerega je lahko kreditodajalcu izrečena sankcija v obliki globe ali pa mu lahko tržni inšpektor prepove sklepanje kreditnih pogodb in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
razžalitev – poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravična denarna odškodnina
Ne drži pritožbeni očitek, da bi o intenzivnosti in trajanju duševnih bolečin sodišče prve stopnje lahko zaključilo le na podlagi izvedenskega mnenja. Tožnica je s svojo izpovedjo, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje navedbe, da so ji izrečene žaljive in ponižujoče besede povzročile občutek sramu, ponižanja in manjvrednosti in da je zaradi njih duševno trpela še 14 dni. Besede imajo izrazito negativen pomen, njihova objektivna žaljivost pa je takšna, da bi prizadele vsakega povprečnega človeka.
ZOR člen 133, 277, 401, 1038, 1038/2, 1040, 1045. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 227.
pogodba o bančnem depozitu - hrvaški varčevalci - uporaba slovenskega prava - vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - pasivna legitimacija - spremenjene okoliščine - zastaranje - podružnica - odgovornost matične družbe - ne ultra alterum tantum - pogodbene obresti
Ugotovitvi, da je tožnica želela dvigniti le del sredstev in ne vseh svojih prihrankov in da ni nameravala zapreti hranilne knjižice oziroma razvezati pogodbe o denarnem depozitu, sledi zaključek, da tožbeni zahtevek ni zastaral.
ZDR člen 31, 32, 88, 88/1, 88/1-3. ZOFVI člen 48, 48/3, 48/4, 48/6. ZDR-1 člen 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - javni uslužbenec - sodna razveza - odškodnina
Tožnica (računovodkinja) je s tem, ko na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu da jo je sodelavka za to izrecno zaprosila, kršila 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Ta kršitev pa ne pomeni utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 88. člena ZDR). Tožnica je bila namreč v času storjene kršitve močno čustveno pretresena (tožnica je to kršitev storila v uri po prejemu opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi), zato do konca delovnika ni bila sposobna trezno razmišljati.
Tožnica je tožbeni zahtevek v vlogi razširila tako, da je zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe in ki so izhajale iz sfere tožene stranke (sklep Sveta zavoda o ugovoru tožnice) iz iste dejanske podlage poleg ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zahtevala tudi ugotovitev nezakonitosti sklepa o ugovoru. Tožnica je tožbo res razširila po izteku 30 dni od vročitve sklepa o ugovoru, vendar pa si je tožnica že z vložitvijo (pravočasne) tožbe na pristojno sodišče zagotovila sodno varstvo svojih pravic, zato sprememba vsebine zahtevka (ki je materialnopravne narave) ni podvržena ponovnemu preizkusu pravočasnosti tožbe.
povračilo škode – povrnitev gmotne škode – obseg povrnitve premoženjske škode – škoda zaradi neuporabe vozila – popolna denarna odškodnina – compensatio lucri cum damno
Ob nespornem dejstvu, da je tožnik imel totalno škodo na vozilu, ne more od tožene stranke zahtevati odškodnine zaradi najema drugega vozila za 116 dni oziroma do popravila vozila. Pravnorelevantna škoda je tisti čas, ki bi ga tožnik potreboval za nakup podobnega vozila, kot je bilo njegovo pred prometno nesrečo. Oškodovanec je dolžan storiti vse, da bi bila škoda čim manjša oziroma z odškodnino ne sme biti obogaten. Če je tožena stranka v zamudi, je kazen za zamudo plačilo zakonitih zamudnih obresti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013484
ZDR člen 6a, 44, 45. ZJU člen 15, 15/1. ZZ člen 29, 30, 31. OZ člen 147, 148, 148/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - šikaniranje na delovnem mestu - varovanje delavčeve osebnosti - javni zavod - odgovornost za drugega - organ pravne osebe
Drugi toženec je pri prvi toženki (javnemu zavodu) opravljal funkcije člana sveta, predsednika sveta in v. d. direktorja. Vodstveno funkcijo je opravljal nepoklicno, in sicer na podlagi podjemne pogodbe. Zato se odgovornost drugega toženca ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec (147. člen OZ), temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ (prvi odstavek 148. člena OZ). Član organa pravne osebe lahko oškodovancu neposredno odgovarja le tedaj, ko dejanje ni v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Ker iz tožbene trditvene podlage izhaja, da se očitki nanašajo na ravnanja drugega toženca, ki jih je ta povzročil v okviru izvrševanja svojih funkcij ali v zvezi z njimi, je njegova neposredna deliktna odgovornost izključena, zato je ugovor stvarne pasivne legitimacije drugega toženca utemeljen.
V ravnanjih drugega toženca oziroma drugih članov organa prve toženke pri razrešitvi tožnice, odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter drugih očitkih ni ničesar protipravnega. Čeprav sta razrešitvi in odpovedi nezakoniti zaradi postopkovnih napak, zaradi česar je bilo s sodbama ugodeno tožničinim reparacijskim zahtevkom za čas trajanja njenega mandata, vsaka sprememba odločitve pristojnih organov delodajalca v postopku sodnega varstva ne more imeti za posledico njegove odškodninske obveznosti. V konkretnem primeru ni šlo za dejanja delodajalca, ki bi bila samovoljna ali arbitrarna, ali za dejanja, storjena sicer v okviru zakonskih pooblastil, ki bi predstavljala zlorabo poslovodne in upravljalske funkcije ter bila motivirana s povzročitvijo škode tožnici. Zato ni podana protipravnost ravnanj toženih strank kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti.
Sanacijska odločba BS je oblikovalna, zato formalni zaključek sanacije nastopi z izdajo odločbe BS o zaključku sanacije in ima vpis v sodni register zgolj deklaratorni značaj. Po stališču vrhovnega sodišča podrejene terjatve zapadejo, ko se sanacija „de facto“ zaključi. Sanacija LB je po stališču vrhovnega sodišča „de facto“ zaključena, ko so bile vnovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljene potencialne obveznosti.
male avtorske pravice – avtorski honorar – veljavnost tarife – uporaba pravilnika – civilna kazen
Pritožbeno sodišče je doslej že večkrat, predvsem pa po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 160/2011, zavzelo tako rekoč enotno stališče, da opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081353
OZ 299, 378, 378/1, 496, 496/1, 498, 498/1. ZPP člen 7, 212, 285.
prodajna pogodba – izpolnitveni čas – zapadlost – plačilo kupnine pri zaporednih dobavah – trditveno in dokazno breme – materialnoprocesno vodstvo
Vsi ugovori spadajo v toženčevo trditveno in dokazno breme. Zapadlost in izpolnitveni čas pri pogodbenih obveznostih določita stranki ob sklepanju pogodb.
Kadar stranka sama od sebe navede odločilna dejstva in ponudi dokaze in tudi kadar na pomanjkljivosti v njenih navedbah in dokazih opozori nasprotna stranka, dodatno materialnoprocesno vodstvo sodišča ni potrebno.
ZGD-1 člen 12, 21, 23, 23/1, 23/2. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – načelo izključnosti – varstvo firme – oznaka, ki napotuje na dejavnost – jasno razlikovanje firme
Firma pritožnice vsebuje v navedbi firme dejavnost: „storitve, trgovina, proizvodnja“, firma subjekta vpisa sprememb v sodni register pa: „financiranje“. Za registrski preizkus načela izključnosti firme je zadosti ugotovitev o jasnem razlikovanju med oznakami, ki nakazujejo na dejavnost, kljub dejanski podobnosti fantazijskega imena (S. in S. 2). S tem pa ni izključena možnost, da udeleženka svoje stališče uveljavi s tožbo, s katero lahko zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino.
podjemna pogodba – keramičarska dela – pregled izvršenega dela – očitne napake – vrednost del – vrednost materiala – določitev cene
Iz primopredajnega zapisnika izhaja toženčeva potrditev, da je bilo delo kvalitetno opravljeno. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela pa prevzemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen, če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal, česar toženec niti ne zatrjuje.