V primeru, ko ima stvar napako, zaradi katere njena uporaba pomeni povečano škodno nevarnost, za nastalo škodo oškodovancu odgovarja njen imetnik, in sicer po splošnem pravilu o objektivni odgovornosti. Napaka je namreč vzrok, ki izvira iz same stvari. V obravnavanem primeru je prav okvara pnevmatskega kladiva povzročila, da je orodje že ob dotiku s kakršnimkoli predmetom vanj nenadzorovano in z izjemno veliko silo izstrelilo žičnik večjih dimenzij, zaradi nastopa teh okoliščin pa je uporaba pnevmatskega kladiva zagotovo predstavljala povečano škodno nevarnost za tistega, ki je delal z njim. Pnevmatsko kladivo, s katerim se je poškodoval tožnik, je tako v danih okoliščinah predstavljalo nevarno stvar, navedeno dejstvo pa utemeljuje objektivno odgovornost zavarovanke tožene stranke in posledično odgovornost tožene stranke za nastalo škodo.
plačilo sodne takse v gotovini - plačilo pri blagajni sodišča - obvestitev pristojnega sodišča - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse
Tožnik, ki je v teku postopka takso za postopek pred sodiščem prve stopnje plačal v gotovini pri blagajni sodišča, ki njegove zadeve ne obravnava, in pri tem navedel podatke, ki omogočajo identifikacijo plačane taksne obveznosti, razpravljajočega sodišča o plačilu ni bil dolžan obveščati.
stroški ogrevanja – odklop od skupnega ogrevanja – etažna lastinina – skupna kotlovnica – skupni deli – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – dopolnitev izvedenskega mnenja
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da kot solastnica ni dolžna nositi nobenih stroškov v zvezi s skupno stvarjo – kotlovnico, čeprav jo za ogrevanje svojega stanovanja ne uporablja.
Tožeča stranka utemeljeno zahteva od tožene stranke plačilo fiksnih stroškov ogrevanja, torej tistih stroškov, ki jih je etažni lastnik dolžan nositi kot solastnik skupnih delov, med katere sodi tudi kotlovnica. Gre torej za stroške, ki nastanejo, da kotlovnica normalno deluje.
kasko zavarovanje vozila – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo – zunanji vzrok – postavitev novega izvedenca
Ker vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev pogodbene obveznosti, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da gre pri vprašanju o ohranitvi pravic iz zavarovanja kljub taki vožnji, torej pri vprašanju izpodbijanja vzročne zveze med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo, predvsem za vprašanje, ali ni prišlo do škode iz kakšnega drugega vzroka, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do zavarovanca oziroma do nastanka škode (na primer ravnanje drugega, nenadna okvara na vozilu itd.). Upoštevajo se zato le zunanji vzroki, ki niso odvisni od zavarovanca.
male avtorske pravice – avtorski honorar – uporaba pravilnika – civilna kazen – kršitev avtorske pravice
Ker tarifa za izračun ustreznega honorarja predvideva tudi drugo metodo oziroma izračun omogoča na drug način, plačilo avtorskega honorarja za uporabo glasbe ni bilo ogroženo. Navedenih kršitev določb Pravilnika zato ni mogoče izenačiti s hudo malomarno ali namerno kršitvijo avtorskih pravic.
ZPP člen 213, 278, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica je pregled sistema z izvedencem računalniške stroke predlagala v dokaz trditev glede vdora v računalniški sistem, oziroma trditve, da so v ta sistem lahko vstopale in uporabljale aplikacijo tudi tretje osebe, ki bi lahko posredovale napačne podatke (torej zaradi dokazovanja pomembnega dejstva, ki bi sodišče lahko privedlo do sklepa, da tožnica ni bila tista, ki je posredovala napačne podatke). Iz tega razloga ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se ni potrebno opredeliti do navedb o nezakonitem vdoru v njen računalnik. Ocena nepotrebnosti dokaza s postavitvijo izvedenca zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083384
ZPP člen 318, 318/1, 318/4. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 150. ZFPPIPP člen 441, 443.
lastninska pravica na nepremičnini – pomanjkanje pasivne legitimacije – neodpravljiva pomanjkljivost – nujno sosporništvo – zemljiškoknjižni lastnik – prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika – vmesni pridobitelj – veriga pogodb – izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – prenehanje pravne osebe – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – začetek stečajnega postopka – predlagatelj
Tožnik (upnik toženke), ki toži na nedopustnost izvršbe na nepremičnino, ni tožil prave osebe, ker tožbe ni vložil zoper vmesnega pridobitelja lastninske pravice, od katerega je toženka kupila predmetno stanovanje. Pomanjkanje pasivne legitimacije (zaradi neupoštevanja nujnega sosporništva) ne predstavlja odpravljive pomanjkljivosti. Neutemeljen je zato očitek pritožbe, da sodišče tožbenega zahtevka ne bi smelo zavrniti, temveč bi ga moralo pozvati k dopolnitvi, ker bi lahko tožbo razširil tudi na vmesne kupce.
Zaradi ugoditve reviziji in spremembe sodbe višjega sodišča v zvezi s sodbo okrajnega sodišča se je izkazalo, da je tožnik plačal nekaj, česar ni bil dolžan. Dogovor o plačilu in delni odpust dolga, četudi je ta naslovljen izvensodna poravnava, ni povzročil nastanka nove obveznosti tožnika, torej ni vzpostavil samostojnega, veljavnega temelja za (pre)plačilo, ki je s sodbo Vrhovnega sodišča RS svoj pravni temelj izgubilo.
pogrebni stroški – dolg zapuščine – pravica iz zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju
Če je eden od dedičev kril celotne pogrebne stroške, o njihovi povrnitvi pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, bo lahko svojo terjatev uveljavljal v pravdnem postopku. Ker dolg zapuščine, kar so pogrebni stroški, ni pravica iz zapuščine, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.
Tožnica z zahtevkom zahteva, da tožena stranka opravi razpolagalni pravni posel. To bi lahko zahtevala, če bi se tožena stranka ali njena pravna prednica nasproti tožeči stranki k temu zavezali v zavezovalnem pravnem poslu. Ker takšne predpostavke tožeča stranka ni verjetno izkazala (v resnici je določno niti ni zatrjevala), je odločitev o tem, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, pravilna.
vrstni red pridobitve ločitvenih pravic - ugovor zoper objavljen načrt razdelitve - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - načrt razdelitve posebne stečajne mase
Ločitveni upniki so dolžni nepravilno upoštevan vrstni redu pridobitve ločitvenih pravic uveljavljati s pravočasnim ugovorom zoper objavljen načrt razdelitve, ki zato vsebuje tudi pravni pouk o ugovoru.
Ker pritožnici ne izpodbijata sklepa s končnim načrtom razdelitve v delu, v katerem ga je dovoljeno izpodbijati po 1. odstavku 366. člena ZFPPIPP, njuna pritožba zoper sklep ni dovoljena.
V situaciji, ko si dokazi glede odločilnega dejstva med seboj nasprotujejo, mora sodišče pojasniti, katerim dokazom verjame in za to navesti prepričljive razloge, ki omogočajo vsebinski preizkus v pritožbenem postopku. Tega sodišče v konkretnem primeru ni storilo. Dokazna ocena je v celoti izostala.
Določba 215. člena ZPP narekuje odločanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu v primeru, ko kljub izvedenim dokazom odločilnega dejstva ne more ugotoviti. Iz predhodne obrazložitve sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče verjelo prokuristu tožene stranke in je torej štelo, da obstoj terjatve v presežku ni dokazan, za uporabo citirane določbe zato ni bilo potrebe. Če pa je že ocenilo, da gre za dokazno stisko, bi uporaba citirane določbe narekovala kvečjemu ugoditev tožbenemu zahtevku in ne njegovo zavrnitev, saj je dokazno breme o tem, da je tožena stranka dolg že poravnala, na njej in ji torej okoliščina, da ni pisnih potrdil o plačilu, ne more biti v korist.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-5, 5, 5/1, 5/1-3, 36, 36/1. ZZ člen 45, 57, 57/2. ZASP člen 162a, 162a/1, 162a/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavod – splošni akti zavoda – vpis podatkov v sodni register – pravni interes za pritožbo – ukrepi pri kršitvah kolektivnih organizacij – neobrazloženost
Dejavnost zavoda se v sodni register ne vpisuje. Vpisuje pa se v sodni register ob ustanovitvi zavoda tudi datum in oznaka akta o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi je temeljni ustanovni akt, na podlagi katerega se vpiše ustanovitev subjekta v sodni register. Kasnejše spremembe samega akta o ustanovitvi se v sodni register ne vpisujejo. Čeprav ima zavod tudi statut, s katerim se ureja organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, se tudi statut zavoda ne vpisuje v sodni register.
odmera sodne takse – sprememba vrednosti predmeta med postopkom
Sodišče prve stopnje se je pri odmeri sodne takse pravilno sklicevalo na določbo druge alineje prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri v takem primeru taksna obveznost nastane v trenutku, ko spis prispe k pristojnemu pravdnemu sodišču. Po podatkih spisa je bilo to 4.4.2014, kar pomeni, da je bila taksa pravilno odmerjena od takrat vtoževanega zneska 353.266,57 EUR. Tožeča stranka je zahtevek skrčila šele 19.6.2014, kar pomeni, da gre za situacijo iz 32. člena ZST-1, ki ureja spremembo vrednosti predmeta med postopkom.
premoženjska škoda – povrnitev škode – vzpostavitev v prejšnje stanje – nastala škoda – bodoča škoda – ali vzpostavitev v prejšnje stanje ali plačilo denarne odškodnine - DDV – dejanska škoda – izbira odškodovanca
Napačno je večinsko stališče sodne prakse in pravne teorije o primarni obveznosti vzpostavitve prejšnjega stanja, saj je obveznost povrnitve škode obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja ali obveznost plačila denarne odškodnine (za stroške, ki so potrebni za vzpostavitev prejšnjega stanja).
Denarna odškodninska terjatev za premoženjsko (in nepremoženjsko) škodo nastane z oškodovančevo zahtevo za plačilo škode, ta pa je neodvisna od tega, ali je prejšnje stanje dejansko vzpostavljeno ali ne. Ocena stroškov (ki so potrebni za vzpostavitev prejšnjega stanja) ni škoda, ki bo šele nastala (bodoča škoda), ampak ocena že nastale škode.
Toženec (veleposlanik RS v tujini) je od tožeče stranke prejel depozit na podlagi tretjega odstavka 2. člena Navodila o nadomestilu stroškov bivanja v tujini, ki je določal, da ima delavec ob sklenitvi (najemne) pogodbe pravico do nadomestila za plačilo depozita za najem stanovanja. Ta sredstva založi predstavništvo, delavec pa ga mora vrniti v celoti ob prenehanju najemne pogodbe. Toženec je z najemodajalcem (tudi za prostore, namenjene dejavnosti veleposlaništva) sklenil dve najemni pogodbi v lastnem imenu in za svoj račun. S tem je tožeči stranki onemogočil, da bi kot pogodbena stranka zahtevala vračilo depozita neposredno od najemodajalca. Toženec je dolžan vrniti prejeti depozit na podlagi določb splošnega akta tožeče stranke, ki so se nanašale na nadomestilo stroškov bivanja v tujini. Na njegovo obveznost vrnitve ne vpliva okoliščina, da mu najemodajalec ni vrnil depozita. Določbe splošnih aktov tožeče stranke namreč ne opredeljujejo nobenih izjem v zvezi z vračilom tega depozita.
odločanje o vprašanju plačila komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - nepristojnost sodišča - upravna zadeva
Kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, ga odmeri organ občinske uprave z odločbo, izdano po uradni dolžnosti. Sodišče ni pristojno za odločanje o vprašanju plačila obravnavanega komunalnega prispevka, ker je za odločanje o tem pristojna občina. Če se stranka, ki je zavezanec plačila prispevka po odločbi, s tem plačilom ne strinja, odločbo lahko izpodbija s pravnimi sredstvi, ki so v ta namen zakonsko predvidena in med katerimi zagotovo ni tožbeni zahtevek v pravdnem postopku
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083328
SPZ člen 215, 215/2, 219, 219/3.
denarno nadomestilo zaradi ustanovitve služnosti – dejansko stanje
Ker pravdni stranki v poravnavi odplačnosti ustanovitve stvarne služnosti nista dogovorili, je sodišče zahtevek tožnice za nadomestilo zaradi izvrševanja stvarne služnosti pravilno zavrnilo.
DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070761
ZDKG člen 5, 14, 15. ZD člen 35, 46, 216, 217. ZZK-1 člen 46, 46/1. ZPOMZO-1 člen 3. ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/-14.
dedovanje zaščitene kmetije - revalorizacija terjatve - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - temeljna obrestna mera - vknjižba po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočni sklep o dedovanju - vknjižba zastavne pravice - zavarovanje terjatve dediča, ki ne deduje zaščitene kmetije - pogrebni stroški in stroški spomenika - vračunanje daril v dedni delež - izračun nujnega deleža - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije, se revalorizira po temeljni obrestni meri, ki jo izračunava in objavlja Statistični urad RS, kljub temu, da temeljna obrestna mera ni več predpisana.
Zavarovanje z zastavno pravico, odrejeno na podlagi 217. člena Zakona o dedovanju, je, enako kot določitev dedičev, stvar zapuščinskega postopka, zato se sklep o dedovanju tudi v tem delu v zemljiški knjigi realizira po uradni dolžnosti. Ne gre namreč za pravno poslovno razmerje strank, ki bi terjalo razpolagalni posel in njegovo zemljiškoknjižno realizacijo na osnovi predloga.
plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku – vštevanje sodne takse – načelo enkratnega plačila sodne takse
Če je bila zoper odločbo, s katero se je ta (novi) postopek končal, vložena pritožba, je začet nov pritožbeni postopek, za katerega je potrebno plačati takso. Tu ZST-1 ne določa nikakršnega vštevanja. Če je tako, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo enkratnega plačila takse.