vrstni red pridobitve ločitvenih pravic - ugovor zoper objavljen načrt razdelitve - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - načrt razdelitve posebne stečajne mase
Ločitveni upniki so dolžni nepravilno upoštevan vrstni redu pridobitve ločitvenih pravic uveljavljati s pravočasnim ugovorom zoper objavljen načrt razdelitve, ki zato vsebuje tudi pravni pouk o ugovoru.
Ker pritožnici ne izpodbijata sklepa s končnim načrtom razdelitve v delu, v katerem ga je dovoljeno izpodbijati po 1. odstavku 366. člena ZFPPIPP, njuna pritožba zoper sklep ni dovoljena.
pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - limitna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - splošni pogoji - kršitev določil - odstop od pogodbe - pravila skladnosti poslovanja banke - ničnost pogodbe - ocena kreditne sposobnosti - dolžnost kreditodajalca - ravnanje udeležencev s skrbnostjo
Zakon ne vsebuje določila, da bi bila pogodba nična v primeru, da kreditodajalec slabo oceni kreditno sposobnost podeljevanja kreditov ali te sploh ne oceni. Če je ne oceni gre za prekršek, zaradi katerega je lahko kreditodajalcu izrečena sankcija v obliki globe ali pa mu lahko tržni inšpektor prepove sklepanje kreditnih pogodb in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
stranska intervencija – pravni interes za stransko intervencijo - trditveno in dokazno breme
Stranska intervenientka je navedla dejstva v zvezi s svojimi pravicami, na katere bi vplival izid predmetnega postopka, vendar to interesa za stransko intervencijo še ne utemeljuje, saj ni trdila, da je s toženko v takšnem pravnem razmerju, da bi izid postopka vplival na njuno pravno razmerje.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - o(ne)mogočanje souporabe solastne stvari - razlog za izselitev iz stanovanjske hiše - privolitev v lastno prikrajšanje - nasilje - (ne)oviranje solastniških upravičenj - želja po uporabi hiše
Tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja toženca, zaradi česar bi upravičeno odklonila souporabo stanovanjske hiše, in tudi ne njegovega neposrednega onemogočanja.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – osebne značilnosti oškodovanca – povprečni oškodovanec
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega, kot je, v konkretnem primeru torej z vsemi osebnostnimi značilnostmi, zaradi katerih tožnica morda ravnanje toženke doživlja drugače, kot bi jo povprečni oškodovanec.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za nadzorovano obravnavo – zdravljenje v domačem okolju
Glede na izrecno pritožbeno navedbo, da bi bilo treba pridržani osebi omogočiti nadzorovano zdravljenje, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da taka oblika zdravljenja trenutno ne pride v poštev, ker ta pri njih ni zmožna sodelovati in je do svoje bolezni popolnoma nekritična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080913
OZ člen 87, 87/1, 92. ZIZ člen 270, 272, 272/2.
uveljavljanje ničnosti – posledice ničnosti – zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – neznatna škoda
Ob izpolnjenih predpostavkah za ugotovitveno sodbo je poleg dajatvenega zahtevka lahko postavljen zahtevek za ugotovitev ničnosti, ni pa to nujno. Če je postavljen, gre za vmesni ugotovitveni zahtevek. Ničnost obstaja ali ne obstaja in to je predmet ugotavljanja in odločanja. Drugače kot pri oblikovalnih zahtevkih, s katerimi se obligacijsko razmerje preoblikuje in šele preoblikovanje tega razmerja ustvarja pravne posledice.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082350
SPZ člen 217. ZTLR člen 54. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
poseg v lastninsko pravico - protipravno vznemirjanje - veljavni pravni posel za uporabo - nasprotovanje uporabi - nedopustnost vznemirjanja - pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem - stvarna služnost poti - neustrezna dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za pridobitev služnosti s priposestvovanjem mora sodišče presojati vse predpostavke, ki jih določa zakon ter ugotoviti, ali je lastnik služeče stvari izvrševanju služnosti nasprotoval.
Prvostopenjsko sodišče izvedenih dokazov ni dokazno ocenilo. V razlogih je navedlo, da je napravilo zaključke na podlagi izpovedb tožencev (pri čemer ne navede katerih, saj jih je v postopku sedemintrideset in različno izpovedujejo) ter skladne izpovedbe prič (katerih?). Štelo je, da iz izpovedb tožencev jasno izhaja, da jim nikoli ni nihče prepovedoval hoje po sporni poti. Pri tem se sodišče ne opredeli do navedb in izpovedb tožnikov, ki izpovedujeta drugače.
določitev nujne poti – pogoji za določitev nujne poti – udeleženci
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja v zaščiteno kmetijo - originarna pridobitev lastninske pravice
Premoženje, ki sta ga pravdni stranki pridobili z delom v času trajanja zakonske zveze, je del zaščitene kmetije, zato različen lastniški režim na posameznih parcelah ni mogoč. Skupno vlaganje zakoncev je zato potrebno presojati z vidika zaščitene kmetije kot celote. Kadar so vlaganja, ki predstavljajo skupno premoženje obsežna in gre za vlaganja v zaščiteno kmetijo, kmetija predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način.
Zaradi ugoditve reviziji in spremembe sodbe višjega sodišča v zvezi s sodbo okrajnega sodišča se je izkazalo, da je tožnik plačal nekaj, česar ni bil dolžan. Dogovor o plačilu in delni odpust dolga, četudi je ta naslovljen izvensodna poravnava, ni povzročil nastanka nove obveznosti tožnika, torej ni vzpostavil samostojnega, veljavnega temelja za (pre)plačilo, ki je s sodbo Vrhovnega sodišča RS svoj pravni temelj izgubilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Ponovnega predloga za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče zavreči kot nedovoljenega zaradi prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, če o prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni bilo odločeno po vsebini, temveč je bil predlog zavržen zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk.
podjemna pogodba – keramičarska dela – pregled izvršenega dela – očitne napake – vrednost del – vrednost materiala – določitev cene
Iz primopredajnega zapisnika izhaja toženčeva potrditev, da je bilo delo kvalitetno opravljeno. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela pa prevzemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen, če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal, česar toženec niti ne zatrjuje.
OZ člen 131, 131/2, 150, 153. ZPP člen 7, 214, 215, 286.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - smrt delavca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - nespoštovanje navodil za delo - soodgovornost delavca – dokazno breme
Vakumska komora z valjčnim transporterjem v fazi, ko pride do pomikanja materiala v komoro, je nevarna stvar, delo na tem območju pa nevarna dejavnost in je zato zavarovanec tožene stranke za škodo, ki nastane v zvezi s to stvarjo oziroma dejavnostjo, odgovoren objektivno.
Prezrte trditve, ki se ne nanašajo na izključitev odgovornosti zaradi samopoškodbe delavca, nakazujejo na delavčevo nespoštovanje navodil za delo, to pa je lahko relevantno pri odločanju o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari Ugovor izključne odgovornosti vsebuje (tudi) ugovor soodgovornosti.
pogrebni stroški – dolg zapuščine – pravica iz zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju
Če je eden od dedičev kril celotne pogrebne stroške, o njihovi povrnitvi pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, bo lahko svojo terjatev uveljavljal v pravdnem postopku. Ker dolg zapuščine, kar so pogrebni stroški, ni pravica iz zapuščine, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.
Tožnica z zahtevkom zahteva, da tožena stranka opravi razpolagalni pravni posel. To bi lahko zahtevala, če bi se tožena stranka ali njena pravna prednica nasproti tožeči stranki k temu zavezali v zavezovalnem pravnem poslu. Ker takšne predpostavke tožeča stranka ni verjetno izkazala (v resnici je določno niti ni zatrjevala), je odločitev o tem, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, pravilna.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083328
SPZ člen 215, 215/2, 219, 219/3.
denarno nadomestilo zaradi ustanovitve služnosti – dejansko stanje
Ker pravdni stranki v poravnavi odplačnosti ustanovitve stvarne služnosti nista dogovorili, je sodišče zahtevek tožnice za nadomestilo zaradi izvrševanja stvarne služnosti pravilno zavrnilo.
razžalitev – poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravična denarna odškodnina
Ne drži pritožbeni očitek, da bi o intenzivnosti in trajanju duševnih bolečin sodišče prve stopnje lahko zaključilo le na podlagi izvedenskega mnenja. Tožnica je s svojo izpovedjo, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje navedbe, da so ji izrečene žaljive in ponižujoče besede povzročile občutek sramu, ponižanja in manjvrednosti in da je zaradi njih duševno trpela še 14 dni. Besede imajo izrazito negativen pomen, njihova objektivna žaljivost pa je takšna, da bi prizadele vsakega povprečnega človeka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080502
Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 26, 45, 47, 47/1, 49, 49/1, 49/1-b,74, 75, 77.
mednarodna prodaja blaga – dokumentarni akreditiv – odstop od prakse – razveza pogodbe – odstop od pogodbe – izjava o razvezi – Dunajska konvencija – kršitev obveznosti – izgubljeni dobiček – kritni kup – pogodbena kazen
Predpisano sosledje ne dopušča sklepa, da je po Dunajski konvenciji od pogodbe mogoče odstopiti s pogojno izjavo o razvezi pogodbe (kot jo imenuje prvostopenjsko sodišče). Izjava o razvezi pogodbe mora biti jasna, namen odstopa izjavljajočega pa jasno razviden. Z zadostno stopnjo razločnosti mora izražati hotenje, da stranka s pogodbo ni več vezana. Zato obvestilo (oziroma napoved), da bo pogodba razvezana (v prihodnosti), če nasprotna stranka ustrezno ne reagira, v smislu Dunajske konvencije ni učinkovito.
Zahtevek za povrnitev škode kupcu daje že sama prodajalčeva kršitev obveznosti iz pogodbe ali konvencije, medtem ko je njen obseg enak pretrpljeni izgubi in izgubljenemu dobičku, ki ju ima zaradi kršitve druga stran.