plačilo sodne takse v gotovini - plačilo pri blagajni sodišča - obvestitev pristojnega sodišča - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse
Tožnik, ki je v teku postopka takso za postopek pred sodiščem prve stopnje plačal v gotovini pri blagajni sodišča, ki njegove zadeve ne obravnava, in pri tem navedel podatke, ki omogočajo identifikacijo plačane taksne obveznosti, razpravljajočega sodišča o plačilu ni bil dolžan obveščati.
stroški ogrevanja – odklop od skupnega ogrevanja – etažna lastinina – skupna kotlovnica – skupni deli – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – dopolnitev izvedenskega mnenja
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da kot solastnica ni dolžna nositi nobenih stroškov v zvezi s skupno stvarjo – kotlovnico, čeprav jo za ogrevanje svojega stanovanja ne uporablja.
Tožeča stranka utemeljeno zahteva od tožene stranke plačilo fiksnih stroškov ogrevanja, torej tistih stroškov, ki jih je etažni lastnik dolžan nositi kot solastnik skupnih delov, med katere sodi tudi kotlovnica. Gre torej za stroške, ki nastanejo, da kotlovnica normalno deluje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057231
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 147, 154. ZOR člen 18, 18/2, 369, 371, 372, 376, 376/3, 751, 751/1, 754, 756. OZ člen 6, 6/2, 344, 346, 347, 352, 352/3, 768, 768/1, 771, 773.
pogodbena odškodninska odgovornost kolektivne organizacije proti avtorju iz naslova kolektivnega upravljanja z avtorskimi pravicami - retroaktivna veljavnost pravilnikov - pravovarstveni zahtevek – zastaranje – plačilo avtorskega honorarja
Tožena stranka je na podlagi mandatne pogodbe in določb ZASP zavezana zbrana sredstva od uporabnikov razdeliti med avtorje po vnaprej določenem delitvenem ključu, avtor pa mora svoja dela prijaviti toženi stranki. KO je zavezana plačati avtorju že, če je seznanjena o uporabi avtorskega dela in prejme od uporabnika nadomestilo za uporabo avtorskega dela. Če tožena stranka kot prevzemnik naročila (mandatar) ne izplača denarja od avtorskih honorarjev naročniku (avtorju) po naprej določenem ključu, je naročnik upravičen zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti, hkrati pa lahko zahteva tudi plačilo obresti za denar, ki mu ga mandatar ni pravočasno izročil. Za avtorske honorarje, ki jih uporabniki niso plačali KO, je KO odškodninsko odgovorna, če je nepravilno opravila dogovorjeno delo, ker ni zaščitila interesov avtorja (prvi odstavek 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZOR oziroma prvi odstavek 768. člena OZ v zvezi s drugim odstavkom 6. člena OZ).
vrstni red pridobitve ločitvenih pravic - ugovor zoper objavljen načrt razdelitve - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - načrt razdelitve posebne stečajne mase
Ločitveni upniki so dolžni nepravilno upoštevan vrstni redu pridobitve ločitvenih pravic uveljavljati s pravočasnim ugovorom zoper objavljen načrt razdelitve, ki zato vsebuje tudi pravni pouk o ugovoru.
Ker pritožnici ne izpodbijata sklepa s končnim načrtom razdelitve v delu, v katerem ga je dovoljeno izpodbijati po 1. odstavku 366. člena ZFPPIPP, njuna pritožba zoper sklep ni dovoljena.
plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku – vštevanje sodne takse – načelo enkratnega plačila sodne takse
Če je bila zoper odločbo, s katero se je ta (novi) postopek končal, vložena pritožba, je začet nov pritožbeni postopek, za katerega je potrebno plačati takso. Tu ZST-1 ne določa nikakršnega vštevanja. Če je tako, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo enkratnega plačila takse.
ZIZ člen 165, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-2, 9, 9/2, 35, 35/4.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpis po uradni dolžnosti – obrazloženost sklepa – vpis v sodni register
Pri vpisu sklepa o izvršbi na delež družbenika v sodni register gre za zaznambo tega sklepa po uradni dolžnosti, saj gre pri vpisu zaznambe sklepa o izvršbi zgolj za tehnično izvedbo sklepa o izvršbi, zato registrskemu sodišču opravljenega vpisa ni treba posebej utemeljevati.
ZGD-1 člen 12, 21, 23, 23/1, 23/2. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – načelo izključnosti – varstvo firme – oznaka, ki napotuje na dejavnost – jasno razlikovanje firme
Firma pritožnice vsebuje v navedbi firme dejavnost: „storitve, trgovina, proizvodnja“, firma subjekta vpisa sprememb v sodni register pa: „financiranje“. Za registrski preizkus načela izključnosti firme je zadosti ugotovitev o jasnem razlikovanju med oznakami, ki nakazujejo na dejavnost, kljub dejanski podobnosti fantazijskega imena (S. in S. 2). S tem pa ni izključena možnost, da udeleženka svoje stališče uveljavi s tožbo, s katero lahko zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino.
odmera sodne takse – sprememba vrednosti predmeta med postopkom
Sodišče prve stopnje se je pri odmeri sodne takse pravilno sklicevalo na določbo druge alineje prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri v takem primeru taksna obveznost nastane v trenutku, ko spis prispe k pristojnemu pravdnemu sodišču. Po podatkih spisa je bilo to 4.4.2014, kar pomeni, da je bila taksa pravilno odmerjena od takrat vtoževanega zneska 353.266,57 EUR. Tožeča stranka je zahtevek skrčila šele 19.6.2014, kar pomeni, da gre za situacijo iz 32. člena ZST-1, ki ureja spremembo vrednosti predmeta med postopkom.
Sanacijska odločba BS je oblikovalna, zato formalni zaključek sanacije nastopi z izdajo odločbe BS o zaključku sanacije in ima vpis v sodni register zgolj deklaratorni značaj. Po stališču vrhovnega sodišča podrejene terjatve zapadejo, ko se sanacija „de facto“ zaključi. Sanacija LB je po stališču vrhovnega sodišča „de facto“ zaključena, ko so bile vnovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljene potencialne obveznosti.
male avtorske pravice – avtorski honorar – veljavnost tarife – uporaba pravilnika – civilna kazen
Pritožbeno sodišče je doslej že večkrat, predvsem pa po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 160/2011, zavzelo tako rekoč enotno stališče, da opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.
Huda načetost stopnic (zlasti zadnje, ki se je odkrušila, ko je tožnica stopila nanjo) uporabniku ne omogoča varnega prehoda in ne predstavlja normalnega pojava na površinah, ki ga mora pričakovati povprečno skrben pešec.
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da se je tožnica poškodovala na delu, ki je skupen več večstanovanjskim stavbam, je podana solidarna odgovornost etažnih lastnikov.
Glede na določbo 8. člena ZPP je razumljivo in življenjsko sprejemljivo, da sodišče ob ponovnem sojenju, ob istih izvedenih dokazih, sprejme drugačno dokazno oceno, ker je ob ponovnem sojenju posamezne dokaze argumentirano drugače ocenilo, kar še zlasti velja v primeru, če je na pravilnost prvotne dokazne ocene pritožbeno sodišče izneslo argumentirane pomisleke, kot je to bilo v tej pravdi o vprašanju dokazanosti dogovora o prekariju. Mora pa takšno svojo drugačno oceno sodišče argumentirati s takimi razlogi, ki omogočajo preizkus njene pravilnosti. In ti razlogi morajo biti še toliko bolj prepričljivi, da se je iz njih možno prepričati, ali je sodišče utemeljeno spremenilo svojo dokazno oceno glede obstoja določenega dejstva.
Za potrditev plačila takse ne predlaga nobenega neposrednega dokaza. V potrditev njenih pritožbenih navedb predlagana dokaza (vpogled v plačila sodnih taks pri sodišču in poizvedbe pri Pošti Slovenije, kar naj bi opravilo sodišče samo) sta namreč dejansko nedovoljena poizvedovalna dokaza, saj bi se z njima šele ugotavljalo, kje je bila taksa plačana in če je dejansko res bila.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057238
SPZ člen 99, 100. OZ člen 333, 333/2, 333/3.
varstvo solastnine – odpoved pogodbe – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – odpoved pogodbe ob neprimernem času
Po stališču pravne teorije se odpoved pogodbe ne sme podati ob nepravem času, torej ob času, ko bi ena stranka spravila drugo stranko v težaven položaj, ki ne ustreza poslovnemu namenu sklenjenega posla. V konkretni zadevi bi stališče tožene stranke, ki mu je sledilo prvostopenjsko sodišče, pomenilo, da tožeča stranka pogodbenega dogovora o uporabi infrastrukture ne bi mogla odpovedati, dokler tožena stranka posluje oziroma dokler si ne uredi nujne poti oziroma pripadajočega zemljišča k objektom v drugih sodnih postopkih. To pa gotovo ne ustreza namenu sklenjenega dogovora in tudi zatrjevana poslovna škoda, ki naj bi nastala toženi stranki, ne more biti odločilna in ne more opravičiti poseganja tožene stranke v lastnino oziroma solastnino tožeče stranke ter preprečiti njeno negatorno varstvo.
OZ člen 131, 131/2, 150, 153. ZPP člen 7, 214, 215, 286.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - smrt delavca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - nespoštovanje navodil za delo - soodgovornost delavca – dokazno breme
Vakumska komora z valjčnim transporterjem v fazi, ko pride do pomikanja materiala v komoro, je nevarna stvar, delo na tem območju pa nevarna dejavnost in je zato zavarovanec tožene stranke za škodo, ki nastane v zvezi s to stvarjo oziroma dejavnostjo, odgovoren objektivno.
Prezrte trditve, ki se ne nanašajo na izključitev odgovornosti zaradi samopoškodbe delavca, nakazujejo na delavčevo nespoštovanje navodil za delo, to pa je lahko relevantno pri odločanju o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari Ugovor izključne odgovornosti vsebuje (tudi) ugovor soodgovornosti.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - o(ne)mogočanje souporabe solastne stvari - razlog za izselitev iz stanovanjske hiše - privolitev v lastno prikrajšanje - nasilje - (ne)oviranje solastniških upravičenj - želja po uporabi hiše
Tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja toženca, zaradi česar bi upravičeno odklonila souporabo stanovanjske hiše, in tudi ne njegovega neposrednega onemogočanja.
pristojnost sodišča RS – trditveno in dokazno breme - uporaba tujega prava – Bosna in Hercegovina – družinski spor
Na tožniku je breme, da mora, če želi uporabiti ugodnost že v tožbi dovolj prepričljivo izkazati pravila tujega prava, ki bi v istovrstnem primeru utemeljila pristojnost sodišča tuje države. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da tožnik pri tem ni uspel, ker ni uspel izkazati ustreznega pravila tujega prava.
začasni skrbnik zapuščine – stroški začasnega skrbnika zapuščine – zahteva za povrnitev stroškov
Zahteva začasnega skrbnika zapuščine za povrnitev stroškov mora biti opredeljena (v njej mora biti navedeno, kakšno delo in kdaj ga je skrbnik opravil ter koliko stroškov je s posameznim opravilom nastalo) in ni dovolj le navedba ocene višine stroškov.
pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - limitna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - splošni pogoji - kršitev določil - odstop od pogodbe - pravila skladnosti poslovanja banke - ničnost pogodbe - ocena kreditne sposobnosti - dolžnost kreditodajalca - ravnanje udeležencev s skrbnostjo
Zakon ne vsebuje določila, da bi bila pogodba nična v primeru, da kreditodajalec slabo oceni kreditno sposobnost podeljevanja kreditov ali te sploh ne oceni. Če je ne oceni gre za prekršek, zaradi katerega je lahko kreditodajalcu izrečena sankcija v obliki globe ali pa mu lahko tržni inšpektor prepove sklepanje kreditnih pogodb in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
Tožnik je škodo, ki jo vtožuje (tako premoženjsko kot nepremoženjsko) dobil že plačano in do odškodnine, ki jo v obravnavani zadevi vtožuje ni upravičen.
pritožbene novote - predmet zapuščine - pravica dedne narave - drugo premoženjsko razmerje - uveljavljanje pravice v pravdi
Ker je sodišče na zapuščinski obravnavi ugotovilo, kaj spada v zapuščino, pritožnica pa ni z ničemer izkazala, da navedb o tem, da polovica nepremičnin in osebni avto niso predmet zapuščine, ni mogla navesti pravočasno, z njimi v pritožbenem postopku ne more uspeti.
Pravnomočni sklep o dedovanju sicer veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, vendar samo tedaj, če je njihova pravica dedne narave. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju domnevni upravičenci uveljavljajo v pravdi