OZ člen 150, 171, 179, 972, 972/2, 972/3. ZDR člen 184.
poškodba pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - nevaren delovni stroj - kolektivno nezgodno zavarovanje
Polica nezgodnega zavarovanja bi po tretjem odstavku 972. člena OZ lahko pomenila zavarovanje odgovornosti tožnikovega delodajalca, ne toženkinega odgovornostnega zavarovanca. Brez odškodninske odgovornosti tožnikovega delodajalca, ki zato ni solidarni dolžnik s toženkinim zavarovancem, je znesek 17.200,00 EUR predstavljal zavarovalnino za zavarovalni primer, ob kateri ima tožnik po določbi drugega odstavka 972. člena OZ pravico zahtevati polno odškodnino od odgovornega oziroma njegove zavarovalnice.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zmanjšanje stečajne mase - odstranitev oken na nepremičnini - poskus - vrnitev v prejšnje stanje
Smisel omejitve dolžnikove poslovne sposobnosti je ravno v ohranitvi stečajne mase, zaradi česar je vsak poseg v stečajno maso nedopusten.
regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - odgovornost lastnika vozila ko ta ni voznik - stroški postopka
Regresni zahtevek tožeče zavarovalnice temelji na določilu tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), po katerem ima pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma odgovorne osebe, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.
osebni stečaj – upravljanje stečajne mase – izvensodna poravnava – predlog za izdajo soglasja k sklenitvi izvensodne poravnave – vsebinsko prazen predlog – soglasje sodišča – odločanje o soglasju – pomembni razlogi
Naloga upravitelja je, da skrbno preveri premoženje dolžnika in prijavljene terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice. Dejstvo, da o nečem že poteka sodni spor, nikakor ne pomeni, da bi smel zgolj iz tega razloga (povsem nekritično) prerekati terjatve in izločitvene pravice. Preveriti jih mora sam, po pridobitvi morebitnih dodatnih podatkov od dolžnika, odgovornost za pravilno izjavo je upraviteljeva, dolžnik pa ima v primeru postopka osebnega stečaja možnost tudi sam prerekati terjatve in izločitvene pravice, če se z upraviteljevo izjavo ne strinja.
Sodišče mora ob odločanju o izdaji ali zavrnitvi izdaje soglasja k izvensodni poravnavi skrbno pretehtati vse razloge, ki so pomembni – tako razloge, zakaj naj ne bi stečajni dolžnik v pravdah uspel, kot tudi razloge, zakaj naj bi bil tak dogovor v korist stečajne mase.
narava sosporništva v primeru uveljavljanja nedopustnosti izvršbe - materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe - izvršba na nepremičnino v skupni lastnini
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni in še manj nujni sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Tolmač ni upravičen do povrnitve stroškov za izdelavo dodatnih izvodov prevoda, čeprav so ti poleg izdelave kopij terjali tudi vezavo in overitev dodatnih izvodov, saj v Pravilniku o sodnih tolmačih za to ni podlage.
namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravilnost podatkov iz kazenske evidence
Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnik pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik nima pravnega interesa za postopek osebnega stečaja in je zato pravilno zavrglo njegov predlog.
Potreba po prenehanju obiskov izvršiteljev ni podlaga za pravovarstveni interes za vodenje postopka osebnega stečaja, ki bi bila pri odločanju pravno relevantna.
OZ člen 142, 142/4, 152, 152/4, 154. ZOZP člen 2.a, 7, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda - regresni zahtevek zavarovalnice - uporaba vozila proti volji lastnika
Če voznik uporablja vozilo proti volji lastnika in povzroči škodo, ima zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, ne glede na zavarovanje odgovornosti lastnika, regresni zahtevek zoper voznika.
dogovor – zapadlost terjatve – prerekana dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev – narok za glavno obravnavo – spor majhne vrednosti
Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, da v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o odlogu plačila (kar je tožeča stranka izrecno zanikala) ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih zakonitih zastopnikov pravdnih strank. Obstoj dogovora je namreč pravno relevantno dejstvo, s katerim se tožena stranka brani pred zahtevkom tožeče stranke.
pristop k dolgu – zavrnitev dokaznih predlogov – razjasnjevalna dolžnost – materialno procesno vodstvo
Posebna pisna pogodba za veljaven pristop k dolgu ni potrebna, in je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o pristopu k dolgu s tem, ko je tožnica izstavila račune na toženca, slednji pa jih je podpisal in ožigosal.
V skladu z razpravnim načelom je predvsem na strani stranke same dolžnost, da za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. Sodišča ji lahko v okviru materialnega procesnega vodstva pri tem pomaga le do določene mere. Prekomerna pomoč bi namreč lahko vzbudila dvom v nepristranskost sodišča in bi posegla v pravico nasprotne stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče na naroku 16.12.2013 po sprejemu dodatnega dokaznega sklepa o vpogledu v listine, ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo. V kolikor je torej tožeča stranka menila, da takšno postopanje sodišča predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem
Zakonski dejanski stan neodplačnega razpolaganja z premoženjem je lahko uresničen bodisi tako, da dolžnik s premoženjem razpolaga pravno poslovno, bodisi tako, kot je primer v tem postopku, da se je dolžnik pustil tožiti s strani žene na ugotovitev izključne lastninske pravice na stanovanju.
Tožnik je razpolagal s pravnim naslovom (veljaven zavezovalen posel - kupna pogodba za stanovanje in funkcionalno zemljišče) ter bil v dobri veri, enako predniki, saj je posest izvrševal v prepričanju, da je lastnik, naknadna odmera zemljišča pa je bila potrebna zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ob nakupu (zakonita in dobroverna posest – 28. člen ZTLR – desetletna priposestvovalna doba se je do uveljavitve SPZ 1.1.2003 že iztekla). Tožena stranka pa je, čeprav ni bila prodajalka, pogodbo spoštovala, tudi z nenasprotovanjem uporabi, predvsem pa s soglasjem k parcelaciji za odmero kupljenega funkcionalnega zemljišča in ni poseženo v načelo zaupanja v zemljiško knjigo (prim. odločbo VS RS 796/2008 z dne 9.2.2012).
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba
Starost dolžnika sama po sebi ne opravičuje znižanje preizkusnega obdobja. Dolžnik ne navaja zdravstvenih težav, niti družinskih in drugih osebnih okoliščin, ki bi vplivale na trajanje preizkusnega obdobja. Navedeno in visok znesek dolgov (preko 4,000.000,00 EUR, upoštevajoč dolžnikove navedbe), znižanja preizkusnega obdobja ne opravičujejo, še najmanj na minimalno preizkusno dobo kot to predlaga dolžnik.
Zakonska posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je razveljavitev pravnih učinkov pravnega dejanja, ne pa razveljavitev pravnega dejanja samega. To ostane v veljavi. Treba je namreč ločiti institut razveljavitve pravnega dejanja od instituta neučinkovanja pravnega dejanja. Pri razveljavitvi je pravni posel (če je pravno dejanje pravni posel) razveljavljen in se šteje, kot da dejanje ni bilo storjeno; pri neučinkovanju pa pravno dejanje ni razveljavljeno, vendar nima nobenih pravnih učinkov (v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno). Tako uspešno izpodbijanje ne vpliva na pravice tretjih iz pravnega posla.
spor majhne vrednosti – predlog za obnovo postopka – obseg pritožbenega preizkusa
Pri odločanju o pritožbi zoper sklep o predlogu za obnovo postopka je v sporu majhne vrednosti pritožbeni preizkus po naravi zadeve omejen le na preizkus obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 2. odstavku 339. člena ZPP.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Za presojo, ali je neka zaposlitev ustrezna, ni bistveno, kakšno izobrazbo ima delavec, temveč kakšna vrsta in stopnja izobrazbe se je zahtevala za opravljanje del, za katera je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. V kolikor takšna možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Ta obveznost velja le za ponudbo ustrezne zaposlitve. Kaj je ustrezna zaposlitev, je določeno v 3. odstavku 90. člena ZDR. To je tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katera je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi.
Za odločitev v tem sporu je bistveno, ali je tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici imela na voljo prosto delovno mesto projektanta I, kar naj bi bila ustrezna zaposlitev za tožnico. Če so ta delovna mesta bila prosta, bi tožena stranka v skladu z 3. odstavkom 88. člena ZDR oz. 3. odstavkom 90. člena ZDR tožnici morala ponuditi sklenitev nove pogodbe za to delovno mesto.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - nov dokaz - pravnomočna odločba
Tožnica predlaga obnovo postopka na podlagi pravnega stališča revizijskega sodišča, da bi pravice in obveznosti iz naslova začasne spremembe delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR lahko uveljavljala bodisi zoper delodajalca prenosnika (drugo toženo stranko), ali pa novega prevzemnika. Sodba Vrhovnega sodišča že pojmovno ne more biti obnovitveni razlog iz 8. točke 394. člena ZPP. Ta določa, da se pravnomočno končan postopek lahko obnovi, če stranka pridobi možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča, ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama. V konkretnem primeru ne gre za odločbo, ki bi bila prej izdana, temveč gre za odločbo, ki je izdana v istem postopku, za katerega tožnica predlaga obnovo in to celo po tem, ko je sodna odločba, zoper katero je naperjen predlog za obnovo postopka, že postala pravnomočna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je spremenila organizacijo dela in ukinila delovno mesto vodje izvoza, naloge tega delovnega mesta pa razporedilo na druga obstoječa delovnega mesta. Ukinitev tožničinega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.