narava sosporništva v primeru uveljavljanja nedopustnosti izvršbe - materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe - izvršba na nepremičnino v skupni lastnini
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni in še manj nujni sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Tožnik je razpolagal s pravnim naslovom (veljaven zavezovalen posel - kupna pogodba za stanovanje in funkcionalno zemljišče) ter bil v dobri veri, enako predniki, saj je posest izvrševal v prepričanju, da je lastnik, naknadna odmera zemljišča pa je bila potrebna zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ob nakupu (zakonita in dobroverna posest – 28. člen ZTLR – desetletna priposestvovalna doba se je do uveljavitve SPZ 1.1.2003 že iztekla). Tožena stranka pa je, čeprav ni bila prodajalka, pogodbo spoštovala, tudi z nenasprotovanjem uporabi, predvsem pa s soglasjem k parcelaciji za odmero kupljenega funkcionalnega zemljišča in ni poseženo v načelo zaupanja v zemljiško knjigo (prim. odločbo VS RS 796/2008 z dne 9.2.2012).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080500
OZ člen 5. ZPP člen 2, 2/1, 7, 190, 243, 253, 253/1.
prekoračitev zahtevka – odsvojitev stvari med pravdo – načelo vestnosti in poštenja – dopolnitev izvedenskega mnenja – trditvena podlaga – presežne količine – plačilo presežnih količin – manjvrednost blaga
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je stališče tožene stranke, da je upravičena do presežnih količin brez plačila, ker tožeča stranka nima pisnega potrdila, s katerim bi naročnik pristal na spremembo količine.
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga (ki ga tožena stranka formalno niti ni postavila) za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma njegovo zaslišanje, saj bi to pomenilo zavlačevanje postopka. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage (zlasti) tožene stranke, je bilo izvedensko mnenje zgolj delno v pomoč pri odločitvi.
Najemodajalec je dolžan poskrbeti za stanje prostorov, ki omogočajo njihovo nemoteno uporabo. Najemnik se lahko vedno obrne na najemodajalca s svojim zahtevkom za odpravo napak in morebitnim odškodninskim zahtevkom, če je za povzročitev škode odgovoren najemodajalec, sme pa se obrniti tudi neposredno na povzročitelja škode.
Lastnik je dolžan zagotoviti, da bodo vodovodne napeljave delovale tako, da tretjim ne bodo povzročale škode. Imisija v sosednje nepremičnine je tisto nedopustno ravnanje, ki je podlaga odškodninski odgovornosti.
Od povprečnega kupca ni mogoče zahtevati, da v trgovini za vsak korak gleda, kam bo stopil in opazi tudi prozoren kos celofana. Tožeči stranki je pri normalni hoji na njem nenadoma spodrsnilo, da je padla.
Zakonska posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je razveljavitev pravnih učinkov pravnega dejanja, ne pa razveljavitev pravnega dejanja samega. To ostane v veljavi. Treba je namreč ločiti institut razveljavitve pravnega dejanja od instituta neučinkovanja pravnega dejanja. Pri razveljavitvi je pravni posel (če je pravno dejanje pravni posel) razveljavljen in se šteje, kot da dejanje ni bilo storjeno; pri neučinkovanju pa pravno dejanje ni razveljavljeno, vendar nima nobenih pravnih učinkov (v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno). Tako uspešno izpodbijanje ne vpliva na pravice tretjih iz pravnega posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022358
OZ člen 86, 86/1, 564, 565, 567, 568. ZDKG člen 2. ZKZ člen 18, 19, 19/1, 19/2, 22, 22/3. ZPP člen 205, 205/1, 505/1-1.
pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija - smrt stranke - prekinitev postopka
Povsem veljavna pogodba o preužitku, ki sta jo sklenili toženki, in kateri ni mogoče očitati nasprotovanja kogentnim predpisom (ZKZ in ZDKG) niti nobenih drugih razlogov za zatrjevano ničnost (prvi odstavek 86. člena OZ), je s svojo realizacijo povzročila sicer dopustno (z ZDKG skladno) spremembo solastninskega stanja, ki pa jo bosta morala oba solastnika pri nadaljnjih razpolaganjih s svojima solastninskima deležema na zaščiteni kmetiji vendarle upoštevati in bosta z njo v skladu z 2. členom ZDKG in v skladu z določbami ZKZ pri svojih nadaljnjih razpolaganjih tudi omejena.
Pravdna stranka nima pravice do izvedbe čisto vseh dokazov, ki jih predlaga. Razlogi, zakaj sodišče ni izvedlo posameznega dokaznega predloga, lahko izhajajo iz dokaznega sklepa ali iz sodne odločbe o glavni stvari. Če sodišče na naroku za glavno obravnavo zavrne predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, mu zavrnitve ni treba ponovno obrazložiti v odločbi o glavni stvari. Poleg tega mora stranka že na naroku grajati procesne kršitve.
pravica do popravka – objava popravka objavljenega obvestila – resničnost navedb – izpolnitev tožbenega zahtevka – procesna predpostavka za sodno uveljavljanje pravice – aktivna legitimacija – pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Bistvo pravice do popravka po 26. členu ZMed ni v popravljanju napačnih dejstev, temveč v pravici prizadete osebe, da se na navedbe odzove. Zato se ne presoja, ali so bile navedbe v obvestilu resnične in tudi ne, ali je vsebina popravka resnična. Sodišče presoja le, ali bi bil odgovorni urednik dolžan objaviti popravek ali pa so obstajali razlogi, ki ga takšne zaveze razbremenijo.
pobotna izjava – ugovor ugasle pravice – izvenpravdni pobot – procesni pobot – začetek postopka prisilne poravnave – pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave
Ker sta terjatvi prenehali na podlagi pobotne izjave toženke z dne 12. 2. 2010, torej še pred začetkom postopka prisilne poravnave (s sklepom z dne 20. 1. 2011), le-ta ne more vplivati na delež poplačila toženke. Tudi sicer terjatvi toženke in tožnice veljata za pobotani z dnem podpisa prisilne poravnave.
ZGD-1 člen 248, 248/1, 248/3, 251, 528, 528/1, 529.
definicija lastnih delnic – lastnosti lastnih delnic – prenos delnic – posredno imetništvo lastnih delnic – fiktivni posli
Jezikovna metoda določa zunanjo mejo, ki je razlagalec zakona ne sme prestopiti. Iz 1. odstavka 248. člena ZGD-1 izhaja, da ta določba predpisuje zgolj ničnost pravnega posla zagotovitve predujma ali posojila, ne določa pa tudi, da bi imele tako pridobljene delnice status lastnih delnic.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba
Starost dolžnika sama po sebi ne opravičuje znižanje preizkusnega obdobja. Dolžnik ne navaja zdravstvenih težav, niti družinskih in drugih osebnih okoliščin, ki bi vplivale na trajanje preizkusnega obdobja. Navedeno in visok znesek dolgov (preko 4,000.000,00 EUR, upoštevajoč dolžnikove navedbe), znižanja preizkusnega obdobja ne opravičujejo, še najmanj na minimalno preizkusno dobo kot to predlaga dolžnik.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zmanjšanje stečajne mase - odstranitev oken na nepremičnini - poskus - vrnitev v prejšnje stanje
Smisel omejitve dolžnikove poslovne sposobnosti je ravno v ohranitvi stečajne mase, zaradi česar je vsak poseg v stečajno maso nedopusten.
OZ člen 150, 171, 179, 972, 972/2, 972/3. ZDR člen 184.
poškodba pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - nevaren delovni stroj - kolektivno nezgodno zavarovanje
Polica nezgodnega zavarovanja bi po tretjem odstavku 972. člena OZ lahko pomenila zavarovanje odgovornosti tožnikovega delodajalca, ne toženkinega odgovornostnega zavarovanca. Brez odškodninske odgovornosti tožnikovega delodajalca, ki zato ni solidarni dolžnik s toženkinim zavarovancem, je znesek 17.200,00 EUR predstavljal zavarovalnino za zavarovalni primer, ob kateri ima tožnik po določbi drugega odstavka 972. člena OZ pravico zahtevati polno odškodnino od odgovornega oziroma njegove zavarovalnice.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Za presojo, ali je neka zaposlitev ustrezna, ni bistveno, kakšno izobrazbo ima delavec, temveč kakšna vrsta in stopnja izobrazbe se je zahtevala za opravljanje del, za katera je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. V kolikor takšna možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Ta obveznost velja le za ponudbo ustrezne zaposlitve. Kaj je ustrezna zaposlitev, je določeno v 3. odstavku 90. člena ZDR. To je tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katera je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi.
Za odločitev v tem sporu je bistveno, ali je tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici imela na voljo prosto delovno mesto projektanta I, kar naj bi bila ustrezna zaposlitev za tožnico. Če so ta delovna mesta bila prosta, bi tožena stranka v skladu z 3. odstavkom 88. člena ZDR oz. 3. odstavkom 90. člena ZDR tožnici morala ponuditi sklenitev nove pogodbe za to delovno mesto.
spor majhne vrednosti – predlog za obnovo postopka – obseg pritožbenega preizkusa
Pri odločanju o pritožbi zoper sklep o predlogu za obnovo postopka je v sporu majhne vrednosti pritožbeni preizkus po naravi zadeve omejen le na preizkus obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 2. odstavku 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je spremenila organizacijo dela in ukinila delovno mesto vodje izvoza, naloge tega delovnega mesta pa razporedilo na druga obstoječa delovnega mesta. Ukinitev tožničinega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - nov dokaz - pravnomočna odločba
Tožnica predlaga obnovo postopka na podlagi pravnega stališča revizijskega sodišča, da bi pravice in obveznosti iz naslova začasne spremembe delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR lahko uveljavljala bodisi zoper delodajalca prenosnika (drugo toženo stranko), ali pa novega prevzemnika. Sodba Vrhovnega sodišča že pojmovno ne more biti obnovitveni razlog iz 8. točke 394. člena ZPP. Ta določa, da se pravnomočno končan postopek lahko obnovi, če stranka pridobi možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča, ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama. V konkretnem primeru ne gre za odločbo, ki bi bila prej izdana, temveč gre za odločbo, ki je izdana v istem postopku, za katerega tožnica predlaga obnovo in to celo po tem, ko je sodna odločba, zoper katero je naperjen predlog za obnovo postopka, že postala pravnomočna.