preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepovedi približevanja – pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih – izdaja začasne odredbe v postopku po zakonu o preprečevanju nasilja v družini – test sorazmernosti
Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je obdobje, za katerega je bil ukrep izrečen, že poteklo.
Nasprotni udeleženec niti ni predlagal izdaje začasne odredbe znotraj postopka po ZPND, ampak je v skladu z določili ZIZ predlagal začasno odredbo za ureditev spornih razmerij pred uvedbo sodnega postopka, kar mu 267. člen ZIZ tudi omogoča.
Četudi bi bilo morda smotrno počakati na pravnomočnost odločitve o predlogu za obnovo postopka, vse do tedaj velja (pravnomočna) odločba o denacionalizaciji, zgolj smotrnost pa ni razlog za prekinitev pravdnega postopka.
avtorski honorar – avtorsko delo – neupravičena uporaba glasbenih del
Glede na izkazano zaprtje prodajalne z 31. 12. 2004, je že iz tega razloga zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila avtorskega honorarja za uporabo glasbenih del za čas od januarja 2005 do 31. 12. 2009 pravilna.
pravica do nakupa stanovanja - oblikovalna pravica - pravica, vezana na osebo - zahteva za odkup po določbah sz - pravočasnost uveljavljanja pravice do odkupa - predmet dedovanja
Pravica do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti je po svoji naravi oblikovalna pravica (opcija), ki je vezana na osebo upravičenca in zato ne more biti predmet dedovanja.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODVETNIŠTVO
VSL0081847
ZFPPIPP člen 46, 47, 146, 146/4, 146/6, 185a, 185a/3, 185a/7,185a/7-2. ZOdvT člen 28, 28/2. ZGD-1 člen 35. ZPP člen 344.
predpostavke za vodenje postopka prisilne poravnave – pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja – prisilna poravnava – načrt finančnega prestrukturiranja – ukrepi predvideni v NFP – odmera nagrade za zastopanje upnika
Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij je ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo.
Ni nujno, da so prav vsi ukrepi prisilne poravnave predvideni v NFP.
Nagrade za zastopanje upnika po tarifnih številka 3430, 3432, 3434, 3220 in 3222 se odmerijo po vsoti upnikovih prijavljenih terjatev in ne po celotni aktivi.
povračilo škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – dokazno breme – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
Dokazno breme izkaza duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je na tožniku.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti gre le v primeru, če so življenjske aktivnosti trajno zmanjšanje in ne tudi za tiste, ki trajajo določen čas, tudi če gre za nekajletno trajanje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – strah – primarni strah – sekundarni strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Za priznanje škode iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem zadošča ugotovitev sodišča o zmanjšani splošni aktivnosti oškodovanke, ki je trajala dokler posledice poškodbe niso izzvenele. Posebni zdravstveni ukrepi niso pogoj za priznanje navedene oblike škode.
namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravilnost podatkov iz kazenske evidence
Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnik pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik nima pravnega interesa za postopek osebnega stečaja in je zato pravilno zavrglo njegov predlog.
Potreba po prenehanju obiskov izvršiteljev ni podlaga za pravovarstveni interes za vodenje postopka osebnega stečaja, ki bi bila pri odločanju pravno relevantna.
narava sosporništva v primeru uveljavljanja nedopustnosti izvršbe - materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe - izvršba na nepremičnino v skupni lastnini
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni in še manj nujni sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zmanjšanje stečajne mase - odstranitev oken na nepremičnini - poskus - vrnitev v prejšnje stanje
Smisel omejitve dolžnikove poslovne sposobnosti je ravno v ohranitvi stečajne mase, zaradi česar je vsak poseg v stečajno maso nedopusten.
pristop k dolgu – zavrnitev dokaznih predlogov – razjasnjevalna dolžnost – materialno procesno vodstvo
Posebna pisna pogodba za veljaven pristop k dolgu ni potrebna, in je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o pristopu k dolgu s tem, ko je tožnica izstavila račune na toženca, slednji pa jih je podpisal in ožigosal.
V skladu z razpravnim načelom je predvsem na strani stranke same dolžnost, da za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. Sodišča ji lahko v okviru materialnega procesnega vodstva pri tem pomaga le do določene mere. Prekomerna pomoč bi namreč lahko vzbudila dvom v nepristranskost sodišča in bi posegla v pravico nasprotne stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.
Zakonska posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je razveljavitev pravnih učinkov pravnega dejanja, ne pa razveljavitev pravnega dejanja samega. To ostane v veljavi. Treba je namreč ločiti institut razveljavitve pravnega dejanja od instituta neučinkovanja pravnega dejanja. Pri razveljavitvi je pravni posel (če je pravno dejanje pravni posel) razveljavljen in se šteje, kot da dejanje ni bilo storjeno; pri neučinkovanju pa pravno dejanje ni razveljavljeno, vendar nima nobenih pravnih učinkov (v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno). Tako uspešno izpodbijanje ne vpliva na pravice tretjih iz pravnega posla.
OZ člen 150, 171, 179, 972, 972/2, 972/3. ZDR člen 184.
poškodba pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - nevaren delovni stroj - kolektivno nezgodno zavarovanje
Polica nezgodnega zavarovanja bi po tretjem odstavku 972. člena OZ lahko pomenila zavarovanje odgovornosti tožnikovega delodajalca, ne toženkinega odgovornostnega zavarovanca. Brez odškodninske odgovornosti tožnikovega delodajalca, ki zato ni solidarni dolžnik s toženkinim zavarovancem, je znesek 17.200,00 EUR predstavljal zavarovalnino za zavarovalni primer, ob kateri ima tožnik po določbi drugega odstavka 972. člena OZ pravico zahtevati polno odškodnino od odgovornega oziroma njegove zavarovalnice.
Najemodajalec je dolžan poskrbeti za stanje prostorov, ki omogočajo njihovo nemoteno uporabo. Najemnik se lahko vedno obrne na najemodajalca s svojim zahtevkom za odpravo napak in morebitnim odškodninskim zahtevkom, če je za povzročitev škode odgovoren najemodajalec, sme pa se obrniti tudi neposredno na povzročitelja škode.
Lastnik je dolžan zagotoviti, da bodo vodovodne napeljave delovale tako, da tretjim ne bodo povzročale škode. Imisija v sosednje nepremičnine je tisto nedopustno ravnanje, ki je podlaga odškodninski odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080500
OZ člen 5. ZPP člen 2, 2/1, 7, 190, 243, 253, 253/1.
prekoračitev zahtevka – odsvojitev stvari med pravdo – načelo vestnosti in poštenja – dopolnitev izvedenskega mnenja – trditvena podlaga – presežne količine – plačilo presežnih količin – manjvrednost blaga
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je stališče tožene stranke, da je upravičena do presežnih količin brez plačila, ker tožeča stranka nima pisnega potrdila, s katerim bi naročnik pristal na spremembo količine.
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga (ki ga tožena stranka formalno niti ni postavila) za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma njegovo zaslišanje, saj bi to pomenilo zavlačevanje postopka. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage (zlasti) tožene stranke, je bilo izvedensko mnenje zgolj delno v pomoč pri odločitvi.
osebni stečaj – upravljanje stečajne mase – izvensodna poravnava – predlog za izdajo soglasja k sklenitvi izvensodne poravnave – vsebinsko prazen predlog – soglasje sodišča – odločanje o soglasju – pomembni razlogi
Naloga upravitelja je, da skrbno preveri premoženje dolžnika in prijavljene terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice. Dejstvo, da o nečem že poteka sodni spor, nikakor ne pomeni, da bi smel zgolj iz tega razloga (povsem nekritično) prerekati terjatve in izločitvene pravice. Preveriti jih mora sam, po pridobitvi morebitnih dodatnih podatkov od dolžnika, odgovornost za pravilno izjavo je upraviteljeva, dolžnik pa ima v primeru postopka osebnega stečaja možnost tudi sam prerekati terjatve in izločitvene pravice, če se z upraviteljevo izjavo ne strinja.
Sodišče mora ob odločanju o izdaji ali zavrnitvi izdaje soglasja k izvensodni poravnavi skrbno pretehtati vse razloge, ki so pomembni – tako razloge, zakaj naj ne bi stečajni dolžnik v pravdah uspel, kot tudi razloge, zakaj naj bi bil tak dogovor v korist stečajne mase.
dogovor – zapadlost terjatve – prerekana dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev – narok za glavno obravnavo – spor majhne vrednosti
Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, da v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o odlogu plačila (kar je tožeča stranka izrecno zanikala) ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih zakonitih zastopnikov pravdnih strank. Obstoj dogovora je namreč pravno relevantno dejstvo, s katerim se tožena stranka brani pred zahtevkom tožeče stranke.
Dolžnik je imel pred vložitvijo svojih predlogov možnost izbire glede ukrepov za zagotovitev ponovne solventnosti družbe. Kot dober strokovnjak in gospodarstvenik se je moral poučiti o možnostih za sanacijo nastale situacije, zavedati pa bi se moral tudi zakonskih možnosti in posledic, ki jih prinaša posamezni postopek. Dolžnik, ki je prvi predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo umaknil zaradi neuspešnosti njene izvedbe, bi moral posledice predvideti in že takrat predlagati postopek redne prisilne poravnave, če je z njo mislil resno.
Dolžnik, ki je predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo sprva umaknil (iz nepojasnjenih razlogov), takoj zatem vložil nov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo in v posledici zavrženja le-tega še predlog (redne) prisilne poravnave, s svojim postopanjem brez dvoma zavlačuje s postopkom, v njegovem ravnanju pa je mogoče zaznati nedopustne namene za doseganje drugih ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka prisilne poravnave, zaradi česar predmetni predlog prisilne poravnave ni dovoljen.
OZ člen 142, 142/4, 152, 152/4, 154. ZOZP člen 2.a, 7, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda - regresni zahtevek zavarovalnice - uporaba vozila proti volji lastnika
Če voznik uporablja vozilo proti volji lastnika in povzroči škodo, ima zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, ne glede na zavarovanje odgovornosti lastnika, regresni zahtevek zoper voznika.