začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost – neznatna škoda – hipoteka
Dejstvo, da toženec z nepremičnino nima namena razpolagati, ne izkazuje, da bo s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, marveč kaže na to, da ni razlogov za izdajo predlagane začasne odredbe. Z začasno odredbo je namreč izvršen poseg v pravice toženca pred izvedbo kontradiktornega postopka, zato je potreben restriktiven pristop. Izdajanje začasnih odredb je predvideno le za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo izkazana s konkretnimi ravnanji toženca.
pravdni stroški – umik tožbe – nagrada odvetniku – dodatek za zastopanje več strank
158. člen ZPP ureja stroškovna pravila za primer, ko tožeča stranka umakne tožbo. Primarno pravilo je, da mora v takšnem primeru tožeča stranka nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Izjema je podana, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Delodajalec ima obveznost izplačila plače za ves čas trajanja delovnega razmerja, ne glede na to, ali delavec dejansko izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V primeru njegove neupravičene odsotnosti z dela ima delodajalec na voljo druge ukrepe (izredna odpoved delovnega razmerja, odškodninski zahtevek zaradi povzročitve škode), kar pa ne vpliva na njegovo obveznost, da delavcu obračunano plačo tudi dejansko izplača.
SPZ člen 10, 49. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – zemljiškoknjižno dovolilo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na lastninsko pravico „v pričakovanju“ se lahko sklicuje samo kupec, ki že razpolaga z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, torej s takšno listino, ki je sposobna za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zgolj v tem primeru je kupec stvarnopravno varovan že pred vknjižbo, vendar le v razmerju do prodajalca, medtem ko proti tretjim dobrovernim osebam začne njegova pravica zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo učinkovati šele z vknjižbo.
povrnitev nepremoženjske škode – soprispevek oškodovanca – (delna) razbremenitev odškodninske odgovornosti – neskrbno ravnanje oškodovanca – neravna tla – zlom leve koželjnice – zlom leve podlahtnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oz. škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja.
ZPP člen 128, 128/1, 128/4, 151, 151/1, 163, 163/3, 163/4, 163/7, 310, 325, 328. OZ člen 190.
pravdni stroški – zahtevek za povračilo stroškov, ki so nastali v drugem pravdnem postopku – res iudicata
Odločitev o pravdnih stroških je vedno tesno povezana z odločitvijo o glavni stvari (meritorno ali formalno), zato je zahteva za povrnitev pravdnih stroškov akcesorne narave in odvisna od odločitve v sporu ter vezana na uspeh stranke v sporu. O zahtevi za povrnitev stroškov se zato lahko odloča le v postopku, zaradi katerega so stroški tudi nastali. V primeru nepravilnosti ali nejasnosti ima stranka možnost, da nanje bodisi opozori v pravnem sredstvu bodisi predlaga izdajo dopolnilnega ali popravnega sklepa glede stroškovne odločitve, ne more zahtevka za povrnitev stroškov nikdar uveljavljati v posebni, od matičnega postopka ločeni pravdi.
Pritožbeno sodišče brez ustreznega opozorila same stranke ne pazi nato, ali so ji bili priglašeni stroški (pravilno) priznani. Da bi tožeča stranka dosegla drugačno stroškovno odločitev, torej ne zadošča, da se je v uvodu pritožbe sklicevala na napačno uporabo materialnega prava, svojo pritožbeno grajo mora konkretizirati.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40-4. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - ožji družinski član - pravica do solidarnostne pomoči
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070772
ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 81, 81/5, 205, 208.
procesno nasledstvo – prenehanje stranke – pravna oseba – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – odločba Ustavnega sodišča – prekinitev postopka – zavženje tožbe
Na podlagi 1. točke 1. odstavka 442. člena ZFPPIPP ima tožeča stranka možnost zahtevati plačilo terjatve od osebno odgovornih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, saj izbris iz sodnega registra ne vpliva na to pravico upnika. Ne more pa na tej podlagi zahtevati prekinitve postopka. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti, je odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
Drugi odstavek 313. člena ZPP določa, da v primeru, ko v posebnih predpisih ni drugačne določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. Določba drugega odstavka 21. člena ZIZ določa, da če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081355
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji zavarovanja – razlaga spornih določil pogodbe – identično dejansko stanje
Zavarovalnega kritja ni, saj škoda tožeči stranki ni nastala zaradi vloma ali ropa (kar zavarovanje krije), ampak ob tatvini. Definicija velike tatvine v KZ za odločitev o zavarovalnem kritju ni odločilna.
ZIZ člen 272, 272/1. SZ-1 člen 182. SPZ člen 106, 167.
začasna odredba - upravnik - posli upravljanja - stavba z več vhodi - pogodba o upravljanju - aktivna legitmacija
Za imenovanje upravnika ni dovolj večina po posameznih vhodih ali funkcionalnih enotah, saj to ni kvalificirana večina, ki bi jo zahteval zakon.
Poseg v pravico upravljanja je poseg v pravico etažnih lastnikov. Etažni lastniki so zato tisti, ki imajo upravičenje, da se uprejo takemu posegu in zahtevati, da poseganje preneha. Upravnik se mu lahko upre zgolj v njihovemu imenu kot njihov zastopnik in zato za zahtevek ni aktivno legitimiran.
procesno ekvivalenčna teorija – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanski tožbeni temelj – res iudicata
V sodni praksi je v fazi po pravnomočnosti odločbe uveljavljena procesno ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa: tožbeni predlog in (dejanski) tožbeni temelj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057168
URS člen 15, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13, 355.
načelo javnosti glavne obravnave – kršitev načela javnosti glavne obravnave – pravica do svobode izražanja – objektivna žaljivost – trditve o dejstvih – mnenje – pravica do dobrega imena in časti – metoda praktične konkordance
Kršitev načela javnosti glavne obravnave je načeloma podana, če sodišče v nasprotju z zakonom izda sklep, da je obravnava tajna. Ta kršitev pa je lahko podana tudi tedaj, ko je obravnava deklarativno sicer javna, vendar sodišče z materialnimi dejanji onemogoči navzočnost javnosti.
Jezik je komunikacijsko sredstvo, ki prek besed, zloženih v stavke ter stavkov, nadalje zloženih v besedilo, posreduje neko sporočilo. Pri razlagi tega, kakšna je vsebina izrečenega, je treba iskati pravi pomen.
Merilo v konkretni zadevi, pri kateri gre za preplet trditev in mnenj, je zgoščeno v vprašanju, ali je imel toženec v zunanjih okoliščinah dovolj opore za to, da se je spraševal o prirejenosti tekme in o vpletenosti tožnika v to. Treba se je vprašati, ali bi glede na vse okoliščine primera bil pretiran poseg v njegovo svobodo izražanja, če bi moral svoje sklepanje zadržati zase in torej molčati. Obveznost držati jezik za zobmi je z vidika posameznikove svobode lahko neizmerno usodna, saj ga prizadeva v samem jedru splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave), torej v sami srčiki pojma biti človek.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070767
URS člen 33. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190. SPZ člen 99. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZIZ člen 19.
pravica do zasebne lastnine – originarna pridobitev lastninske pravice – denacionalizacija – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – izvršljivost odločbe – neupravičena pridobitev – negatorna tožba – plačilo uporabnine – višina uporabnine – kršitev pravice do izjave – izvedba dokaza – dokaz z izvedencem – substanciranje dokaznega predloga – formalna dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je svoj zahtevek glede višine dovolj substancirala. Predlagala je tudi ustrezne dokaze, s katerimi bi bilo možno višino dokazovati. Če je davčna uprava na zaprosilo sodišča odgovorila z neustreznim podatkom, to ne more iti v breme tožeče stranke. Poleg tega je tožeča stranka predlagala tudi dokaz z zaslišanjem priče. Prvostopenjsko sodišče zmotno meni, da je mogoče višino ugotavljati le z izvedencem ustrezne stroke. V pravdnem postopku sodišče ni vezano na formalno dokazno oceno, ko lahko stranka določeno zatrjevano dejstvo dokazuje le z določenim dokazilom.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – poškodba ramenskega obroča
Materialno pravo je pravilno uporabljeno, če je oškodovancu priznana pravična odškodnina, ki predstavlja ustrezno individualizacijo zadoščenja in hkrati odgovarja merilom, ki jih začrtujejo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje ter splošnimi gospodarskimi razmerami.
SPZ člen 219, 219/2, 223. ZPP člen 2, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
stvarna služnost – priposestvovanje – prestavitev služnostne poti – prenehanje služnosti – uničenje stvari – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med razlogi – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožena stranka je staro služnostno pot, ki jo je tožeča stranka dolga leta uporabljala in s tem tudi priposestvovala, sama prestavila za drug del svojega zemljišča, staro pot pa preuredila tako, da je sedaj tam dvorišče. Ker so izpolnjeni pogoji, ki bi jih sodišče presojalo v okviru zahtevka za prestavitev služnosti, je utemeljen zaključek, da ima tožeča stranka služnostno pravico na novi poti.
Če je tožeča stranka delavec, je za odločanje krajevno pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje (prvi odstavek 8. člena ZDSS-1). Zato je tožnik lahko izbiral, ali bo tožbo vložil pri sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, oziroma pri sodišču, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, ali pa pri sodišču, na območju katerega se je delo opravljalo.
Ker daje zakon upniku, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, možnost, da domnevo obstoja objektivnega pogoja izpodbije: „če dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah in praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (2. odstavek 272. člena ZFPPIPP), bi morala tožeča stranka, ki tožbo utemeljuje na domnevi iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, podati ustrezne trditve o tem, kdaj je upnik izpolnil svojo obveznost dobave električne energije in kdaj dolžnik svojo obveznost plačila računa za dobavljeno električno energijo.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepovedi približevanja – pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih – izdaja začasne odredbe v postopku po zakonu o preprečevanju nasilja v družini – test sorazmernosti
Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je obdobje, za katerega je bil ukrep izrečen, že poteklo.
Nasprotni udeleženec niti ni predlagal izdaje začasne odredbe znotraj postopka po ZPND, ampak je v skladu z določili ZIZ predlagal začasno odredbo za ureditev spornih razmerij pred uvedbo sodnega postopka, kar mu 267. člen ZIZ tudi omogoča.