CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057168
URS člen 15, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13, 355.
načelo javnosti glavne obravnave – kršitev načela javnosti glavne obravnave – pravica do svobode izražanja – objektivna žaljivost – trditve o dejstvih – mnenje – pravica do dobrega imena in časti – metoda praktične konkordance
Kršitev načela javnosti glavne obravnave je načeloma podana, če sodišče v nasprotju z zakonom izda sklep, da je obravnava tajna. Ta kršitev pa je lahko podana tudi tedaj, ko je obravnava deklarativno sicer javna, vendar sodišče z materialnimi dejanji onemogoči navzočnost javnosti.
Jezik je komunikacijsko sredstvo, ki prek besed, zloženih v stavke ter stavkov, nadalje zloženih v besedilo, posreduje neko sporočilo. Pri razlagi tega, kakšna je vsebina izrečenega, je treba iskati pravi pomen.
Merilo v konkretni zadevi, pri kateri gre za preplet trditev in mnenj, je zgoščeno v vprašanju, ali je imel toženec v zunanjih okoliščinah dovolj opore za to, da se je spraševal o prirejenosti tekme in o vpletenosti tožnika v to. Treba se je vprašati, ali bi glede na vse okoliščine primera bil pretiran poseg v njegovo svobodo izražanja, če bi moral svoje sklepanje zadržati zase in torej molčati. Obveznost držati jezik za zobmi je z vidika posameznikove svobode lahko neizmerno usodna, saj ga prizadeva v samem jedru splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave), torej v sami srčiki pojma biti človek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070754
ZPP člen 8, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – delo čistilke – pravica do izvedbe dokazov – strokovno vprašanje – pravica do izjave
Vsi izvedeni dokazi, ki jih je sodišče ocenilo, ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadrejeni dopuščali, da perica občasno opravljala delo snažilke niti da bi jim to moralo biti znano. Ob izostanku protipravnega ravnanja tožničinega delodajalca, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Ker delo čistilke, niti zaradi uporabe lestve, samo po sebi ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost, je treba odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici, zavrniti tudi na podlagi objektivne odgovornosti.
povrnitev nepremoženjske škode – soprispevek oškodovanca – (delna) razbremenitev odškodninske odgovornosti – neskrbno ravnanje oškodovanca – neravna tla – zlom leve koželjnice – zlom leve podlahtnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oz. škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069104
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 7/1, 212.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – podatki v AJPES – trditveno in dokazno breme
Trditve, da ima dolžnik zarubljeno vso opremo in večino zalog, so premalo konkretizirane, da bi bilo njihovo resničnost mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni navedel, za katero opremo in zaloge gre, oziroma ni podal identifikacijskih podatkov o teh premičninah.
Slediti tudi ni mogoče trditvam o poslabšanju poslovanja v času od sestave zadnje bilance, trditvam o slabšem premoženjskem stanju, ko ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ter trditvam o velikem številu odprtih izvršilnih postopkov, saj dolžnik v njihovo potrditev ne v predlogu ne v pritožbi ni ne predlagal ne predložil nobenih dokazov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070773
URS člen 35, 39. OZ člen 178, 179. KZ-1 člen 158, 160.
povrnitev nepremoženjske škode – kolizija ustavnih pravic – svoboda izražanja – varstvo osebnostnih pravic – razžalitev – žaljivost – žaljiva obdolžitev – relativno javna oseba – novinarsko poročanje – objava na spletni strani politične stranke – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost
Tožeča stranka je prehitro in brez preverjanja, torej premalo skrbno, objavila trditve o tožniku, čeprav zaključka o tem, da je bil uslužbenec SDV, brez preverjanja verodostojnosti podatkov (zgolj na podlagi anonimne objave nepopolnih evidenc na spletni strani udba.net in v knjigi), ne bi smela objaviti. Ob tem velja dodati, da je toženka z izrazom „najbolj zvesti vojščak“ močno poudarila prav aktivno vlogo tožnika kot pripadnika Udbe, in ga s to metaforo tudi nedvoumno vrednostno negativno označila. S tvorjenko „A.meter“ pa je tožnika označila kar kot nekakšno enoto, kot prototip „udbovca“. Ker je s tem grobo in v nedopustnem obsegu posegla v osebnostne pravice tožnika, je ravnala protipravno in je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, odškodninsko odgovorna.
ZIZ člen 272, 272/1. SZ-1 člen 182. SPZ člen 106, 167.
začasna odredba - upravnik - posli upravljanja - stavba z več vhodi - pogodba o upravljanju - aktivna legitmacija
Za imenovanje upravnika ni dovolj večina po posameznih vhodih ali funkcionalnih enotah, saj to ni kvalificirana večina, ki bi jo zahteval zakon.
Poseg v pravico upravljanja je poseg v pravico etažnih lastnikov. Etažni lastniki so zato tisti, ki imajo upravičenje, da se uprejo takemu posegu in zahtevati, da poseganje preneha. Upravnik se mu lahko upre zgolj v njihovemu imenu kot njihov zastopnik in zato za zahtevek ni aktivno legitimiran.
SZ-1 člen 30, 59. ZPP člen 339, 339/2, 443, 443/1, 453a, 458, 458/1.
aktivna legitimacija – upravnik – verzija
Trditev, da je tožena stranka upravniku dolžna plačati vtoževano terjatev na podlagi 30. člena SZ-1 ter 59. člena SZ-1, ne zadošča za utemeljenost tožbenega zahtevka. V svojem imenu lahko upravnik vloži tožbo le, če navede tudi dejstva o prikrajšanju na strani tožeče stranke.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – postulacijska sposobnost – uporaba določb ZPP – skrbnik – opravljen pravniški državni izpit – zavrženje predloga – prekinitev postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Tožeča stranka, ki je predlog za obnovo vložila po skrbniku, ni izkazala, da bi bil njen skrbnik odvetnik, niti ne zatrjevala, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog za obnovo pravilno zavrglo.
procesno ekvivalenčna teorija – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanski tožbeni temelj – res iudicata
V sodni praksi je v fazi po pravnomočnosti odločbe uveljavljena procesno ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa: tožbeni predlog in (dejanski) tožbeni temelj.
ZPP člen 286, 287, 302, 302/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 59.
delež na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje – novo sojenje – ponovni začetek glavne obravnave – navajanje novih dejstev v novem sojenju – neprerekana dejstva
Stališče, da je institut ponovnega začetka glavne obravnave iz 3. odstavka 302. člena ZPP identičen pojmu prvega naroka za glavno obravnavo, nima podlage v določilih ZPP niti v uveljavljeni sodni praksi. Glavna obravnava se mora začeti znova zaradi spoštovanja načela neposrednosti. Nov začetek glavne obravnave ne spreminja procesnega reda, kakršnega določa 286. člen ZPP glede navajanja novih dejstev.
zavarovanje odškodninske odgovornosti – škoda zaradi poškodovanja stvari – vzročna zveza - izgubljeni dobiček
Predmet zavarovanja ni vozilo, ampak gre za nevarnost, da bo ogroženo zavarovančevo premoženje, ker bo moral plačati odškodnino, ker je odgovoren za škodo tretji osebi.
Škoda zaradi nezaupanja v delo tožeče stranke z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti ni krita.
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZLNDL člen 1, 2. SZ-1 člen 23, 23/5.
funkcionalno zemljišče – skupno funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – skupna lastnina – negatorna tožba
Ker je bilo sporno zemljišče namenjeno redni rabi stavb, brez katerih te niso mogle funkcionirati (dovozna pot, prostor za igro, počitek), je zaključek sodišča prve stopnje, da navedeno zemljišče predstavlja skupno funkcionalno zemljišče navedenim stavbam, pravilen.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40-4. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - ožji družinski član - pravica do solidarnostne pomoči
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.
SPZ člen 40, 49, 95, 95/2. ZTLR člen 33, 72. ZGJS člen 76. ZPP člen 196.
pridobitev lastninske pravice – uveljavljanje ničnost pogodbe – pasivna legitimacija – uveljavljanje ničnosti zoper eno stranko pogodbe - pokopališče - neupravičena uporaba - tržna najemnina – pokopališče – grajeno javno dobro – stvar izven pravnega prometa – družbena lastnina
V primeru ko so zasebna zemljišča potrebna za izgradnjo pokopališča, torej v javno korist in je ugotovljen splošni interes za gradnjo, je glede na veljavno zakonodajo potrebno lastnika zemljišč razlastiti, kar pa v navedenem primeru ni bilo storjeno.
Zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe ni mogoče uveljavljati samo zoper eno pogodbeno stranko, temveč morata na pasivni strani nastopati obe pogodbeni stranki.
odstopno upravičenje – odstop od pogodbe – pravila vračanja – pobotni ugovor – pobot – učinki razvezane pogodbe
Posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na to, ali sta tožnici neupravičeno in v nasprotju s pogodbenimi določili odstopili od pogodbe. Ta (morebitna) okoliščina bi bila pomembna le v primeru, da bi toženka uveljavljala plačilo škode zaradi neupravičenega odstopa od pogodbe.
ZDR člen 18, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 197, 197/1. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZJU 83, 83/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - šikaniranje na delovnem mestu - sodna razveza - uporaba zakona - odškodnina - odpravnina
Odnosi med tožnikom in nekaterimi podrejenimi delavci so bili napeti in na zelo nizkem nivoju. Tožnik je z njimi komuniciral tudi na način, ki ni bil primeren za odnos nadrejenega delavca do podrejenih delavcev in so zaradi tega pri nekaterih podrejenih delavcih lahko nastale posledice, vendar izvedeni dokazi ne dajejo opore zaključku, da je mogoče ugotovljena sporna ravnanja tožnika (odreditev dela po elektronski pošti; pogojevanje tožnika za odobritev letnega dopusta z opravljeno nalogo...) označiti kot psihično nasilje oziroma trpinčenje, niti da je tožnik s temi ravnanji nameraval izvajati nad podrejenimi delavci psihično nasilje oziroma jih trpinčiti ali neenakopravno obravnavati. Ker v ravnanjih tožnika ni mogoče ugotoviti znakov spornih ravnanj, ki jih opisuje prvi odstavek 197. člena KZ-1, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
Glede na to, da je bilo o sodni razvezi odločeno v času, ko je že veljal ZDR-1, bi moralo sodišče prve stopnje o višini denarnega povračila, do katerega bi bil tožnik upravičen zaradi sodne razveze, upoštevati člen 118/2 ZDR-1. Ker je odločilo o višini odškodnine zaradi sodne razveze po 118/1 čl. ZDR, je glede navedenega zmotno uporabilo materialno pravo.
stroški postopka – obrazloženost stroškovne odločitve – nagrada za zastopanje več oseb
Iz tar. št. 1200 ZOdvT izhaja, da se zaradi zastopanja dodatnih odvetnikovih strank poveča zgolj nagrada za postopek ali nagrada za posel in torej ne tudi nagrada za narok in nagrada za postopek v zvezi s sredstvi zavarovanja.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – stvarna pristojnost – vložitev predloga za izvršbo – tožba - plačilni nalog - rezervni sklad - dva vhoda - pogodba o upravljanju
Zmotno je stališče, da to sodišče ni pristojno oziroma da bi morala tožeča stranka namesto tožbe sprožiti izvršbo na podlagi verodostojne listine. Stranka ne more vložiti tožbe za izdajo plačilnega naloga v primeru, ko razpolaga z verodostojno listino, ampak mora vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V konkretnem primeru pa ne gre za tožbo za izdajo plačilnega naloga, ampak za klasično tožbo, ki jo lahko upnik vloži tudi, kadar razpolaga z verodostojno listino po Zakonu o izvršbi in zavarovanju.
posestni spor – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva škoda
Izdaja regulacijske začasne odredbe v pravdi zaradi motenja posesti je možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebej utemeljene težko nadomestljive škode oziroma nenadomestljive škode ter preprečitvi nasilja.
Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) s sklepom prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu. Postopek je bil prekinjen za določen čas treh mesecev. V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu (ex lege). Sodišče prve stopnje je bilo obveščeno, da se je mediacijsko srečanje neuspešno zaključilo. Ker je prenehal razlog za prekinitev po samem zakonu, je sodišče prve stopnje lahko z izdajo izpodbijanega sklepa nadaljevalo prekinjen postopek.