STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL0079497
ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 3, 3-5. ZEN člen 8, 8/1.
ugotovitev lastninske pravice na delu parcele – dobroverna lastniška posest – oblikovanje zahtevka – izrek sodbe – evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Kadar tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu parcele, mora biti izrek sodbe takšen, da bo zemljiškoknjižno izvedljiva. Zemljiškoknjižno izvedljiva je le v primeru, če zahtevek oziroma izrek sodbe vsebuje vse podatke, ki omogočajo vpis. Po 1. odstavku 8. člena ZEN mora biti pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Vsebino in obvezne sestavine takšnega elaborata predpisuje Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.
izdaja začasne odredbe – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – pravica do izjave tožnika na odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z izpodbijanim sklepom je tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ne da bi mu dalo možnost, da se o trditvah toženke iz njenega odgovora izjavi. Odgovor mu je namreč vročilo po sprejemu izpodbijanega sklepa oziroma mu ga je vročilo hkrati s sklepom. S takšnim postopanjem je tožniku kršilo pravico do izjavljanja v postopku.
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZLNDL člen 1, 2. SZ-1 člen 23, 23/5.
funkcionalno zemljišče – skupno funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – skupna lastnina – negatorna tožba
Ker je bilo sporno zemljišče namenjeno redni rabi stavb, brez katerih te niso mogle funkcionirati (dovozna pot, prostor za igro, počitek), je zaključek sodišča prve stopnje, da navedeno zemljišče predstavlja skupno funkcionalno zemljišče navedenim stavbam, pravilen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – strah – primarni strah – sekundarni strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Za priznanje škode iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem zadošča ugotovitev sodišča o zmanjšani splošni aktivnosti oškodovanke, ki je trajala dokler posledice poškodbe niso izzvenele. Posebni zdravstveni ukrepi niso pogoj za priznanje navedene oblike škode.
ničnost – nična pogodba – posledice ničnosti – vrnitveni zahtevek – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na njeni podlagi prejela. Da je prodajna pogodba z dne 9. 5. 1999, ki sta jo pravdni stranki sklenili v zvezi s parcelo št. 1772/1 k. o. X., nična, je sodišče prve stopnje ugotovilo že v sodbi z dne 27. 6. 2013. Zato je tožničino naziranje, da ji je dolžan toženec vrniti, kar je na podlagi omenjene pogodbe od nje prejel, pravilno. Okoliščina, da je bil s sodbo z dne 27. 6. 2013 zavrnjen tožničin negatorni zahtevek zoper toženca v zvezi s to isto parcelo, nima nobenega vpliva na utemeljenost predmetnega zahtevka. Dolžnost vrnitve prejetega je »zgolj« zakonska (in sicer ne stvarno ampak obligacijsko-pravna) posledica (predhodno ugotovljene) ničnosti pogodbe.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - kavza - sodno varstvo
Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da z določenim dnem namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka). Tožnik je spornega dne nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke. Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato aneks ni ničen.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina
Oškodovanki, ki je v škodnem dogodku utrpela udarnino glave, zvin vratne hrbtenice, udarnino medenice, področja trtice in levega gležnja, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odškodnino v višini 1.000,00 EUR potem, ko je izvedenec ugotovil, da je trpela srednje hude telesne bolečine 5 dni po poškodbi, nato pa 2 tedna lahke in še 1 teden občasne lahke.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081355
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji zavarovanja – razlaga spornih določil pogodbe – identično dejansko stanje
Zavarovalnega kritja ni, saj škoda tožeči stranki ni nastala zaradi vloma ali ropa (kar zavarovanje krije), ampak ob tatvini. Definicija velike tatvine v KZ za odločitev o zavarovalnem kritju ni odločilna.
SPZ člen 10, 49. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – zemljiškoknjižno dovolilo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na lastninsko pravico „v pričakovanju“ se lahko sklicuje samo kupec, ki že razpolaga z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, torej s takšno listino, ki je sposobna za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zgolj v tem primeru je kupec stvarnopravno varovan že pred vknjižbo, vendar le v razmerju do prodajalca, medtem ko proti tretjim dobrovernim osebam začne njegova pravica zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo učinkovati šele z vknjižbo.
ZPP člen 128, 128/1, 128/4, 151, 151/1, 163, 163/3, 163/4, 163/7, 310, 325, 328. OZ člen 190.
pravdni stroški – zahtevek za povračilo stroškov, ki so nastali v drugem pravdnem postopku – res iudicata
Odločitev o pravdnih stroških je vedno tesno povezana z odločitvijo o glavni stvari (meritorno ali formalno), zato je zahteva za povrnitev pravdnih stroškov akcesorne narave in odvisna od odločitve v sporu ter vezana na uspeh stranke v sporu. O zahtevi za povrnitev stroškov se zato lahko odloča le v postopku, zaradi katerega so stroški tudi nastali. V primeru nepravilnosti ali nejasnosti ima stranka možnost, da nanje bodisi opozori v pravnem sredstvu bodisi predlaga izdajo dopolnilnega ali popravnega sklepa glede stroškovne odločitve, ne more zahtevka za povrnitev stroškov nikdar uveljavljati v posebni, od matičnega postopka ločeni pravdi.
Pritožbeno sodišče brez ustreznega opozorila same stranke ne pazi nato, ali so ji bili priglašeni stroški (pravilno) priznani. Da bi tožeča stranka dosegla drugačno stroškovno odločitev, torej ne zadošča, da se je v uvodu pritožbe sklicevala na napačno uporabo materialnega prava, svojo pritožbeno grajo mora konkretizirati.
URS člen 69. ZJC člen 3, 3/1, 85. ZJC-B člen 19, 19/1. ZUreP-1 člen 94.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – razlastitveni upravičenec – razlastitveni zavezanec – občinska javna cesta – obstoječe javne ceste
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da namen zakonodajalca v ureditvi posebnega poenostavljenega postopka razlastitve ni bil izključitev občin kot razlastitvenih zavezancev, temveč je želel s postopkom po 19. členu ZJC-B urediti situacijo, ko obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah v lasti drugih oseb, kot pa tistih, čigar so javne ceste. Po mnenju pritožbenega sodišča 1. odstavek 19. člena ZJC-B tako velja za primere, ko »obstoječa državna cesta poteka po nepremičninah, ki niso v lasti države oziroma ko obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki niso v lasti občine«. Na navedeno je mogoče sklepati tudi iz prvotnega besedila navedenega člena.
Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) s sklepom prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu. Postopek je bil prekinjen za določen čas treh mesecev. V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu (ex lege). Sodišče prve stopnje je bilo obveščeno, da se je mediacijsko srečanje neuspešno zaključilo. Ker je prenehal razlog za prekinitev po samem zakonu, je sodišče prve stopnje lahko z izdajo izpodbijanega sklepa nadaljevalo prekinjen postopek.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi
Ker je Ustavno sodišče razveljavilo 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ, je odpadla prepreka take razlage 257. člena ZIZ, po kateri sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne, proti kateremu je vložen obrazložen ugovor, ni nepravnomočna sodna odločba take kvalitete, ki bi lahko bila podlaga za izdajo predhodne odredbe. Izdan je bil namreč zgolj na podlagi vloge, ki ne izpolnjuje meril za popolno (in sklepčno) tožbo, na podlagi enostranskega procesnega gradiva, brez naroka.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ni nepravnomočna odločba v tem smislu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057168
URS člen 15, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13, 355.
načelo javnosti glavne obravnave – kršitev načela javnosti glavne obravnave – pravica do svobode izražanja – objektivna žaljivost – trditve o dejstvih – mnenje – pravica do dobrega imena in časti – metoda praktične konkordance
Kršitev načela javnosti glavne obravnave je načeloma podana, če sodišče v nasprotju z zakonom izda sklep, da je obravnava tajna. Ta kršitev pa je lahko podana tudi tedaj, ko je obravnava deklarativno sicer javna, vendar sodišče z materialnimi dejanji onemogoči navzočnost javnosti.
Jezik je komunikacijsko sredstvo, ki prek besed, zloženih v stavke ter stavkov, nadalje zloženih v besedilo, posreduje neko sporočilo. Pri razlagi tega, kakšna je vsebina izrečenega, je treba iskati pravi pomen.
Merilo v konkretni zadevi, pri kateri gre za preplet trditev in mnenj, je zgoščeno v vprašanju, ali je imel toženec v zunanjih okoliščinah dovolj opore za to, da se je spraševal o prirejenosti tekme in o vpletenosti tožnika v to. Treba se je vprašati, ali bi glede na vse okoliščine primera bil pretiran poseg v njegovo svobodo izražanja, če bi moral svoje sklepanje zadržati zase in torej molčati. Obveznost držati jezik za zobmi je z vidika posameznikove svobode lahko neizmerno usodna, saj ga prizadeva v samem jedru splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave), torej v sami srčiki pojma biti človek.
Za del zahtevka, ki se glasi: „ali katerekoli druge“ (nepremičnine), tožnik ni navedel nobenih dejstev in dokazov. Sodišče bi ob prejemu tožbe moralo ugotoviti, da je tožba v tem delu nepopolna in tožnika v skladu s 105. členom ZPP pozvati k dopolnitvi.
SZ-1 člen 30, 59. ZPP člen 339, 339/2, 443, 443/1, 453a, 458, 458/1.
aktivna legitimacija – upravnik – verzija
Trditev, da je tožena stranka upravniku dolžna plačati vtoževano terjatev na podlagi 30. člena SZ-1 ter 59. člena SZ-1, ne zadošča za utemeljenost tožbenega zahtevka. V svojem imenu lahko upravnik vloži tožbo le, če navede tudi dejstva o prikrajšanju na strani tožeče stranke.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – postulacijska sposobnost – uporaba določb ZPP – skrbnik – opravljen pravniški državni izpit – zavrženje predloga – prekinitev postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Tožeča stranka, ki je predlog za obnovo vložila po skrbniku, ni izkazala, da bi bil njen skrbnik odvetnik, niti ne zatrjevala, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog za obnovo pravilno zavrglo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – poškodba ramenskega obroča
Materialno pravo je pravilno uporabljeno, če je oškodovancu priznana pravična odškodnina, ki predstavlja ustrezno individualizacijo zadoščenja in hkrati odgovarja merilom, ki jih začrtujejo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje ter splošnimi gospodarskimi razmerami.
Delodajalec ima obveznost izplačila plače za ves čas trajanja delovnega razmerja, ne glede na to, ali delavec dejansko izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V primeru njegove neupravičene odsotnosti z dela ima delodajalec na voljo druge ukrepe (izredna odpoved delovnega razmerja, odškodninski zahtevek zaradi povzročitve škode), kar pa ne vpliva na njegovo obveznost, da delavcu obračunano plačo tudi dejansko izplača.
pravica do nakupa stanovanja - oblikovalna pravica - pravica, vezana na osebo - zahteva za odkup po določbah sz - pravočasnost uveljavljanja pravice do odkupa - predmet dedovanja
Pravica do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti je po svoji naravi oblikovalna pravica (opcija), ki je vezana na osebo upravičenca in zato ne more biti predmet dedovanja.