ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZLNDL člen 1, 2. SZ-1 člen 23, 23/5.
funkcionalno zemljišče – skupno funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – skupna lastnina – negatorna tožba
Ker je bilo sporno zemljišče namenjeno redni rabi stavb, brez katerih te niso mogle funkcionirati (dovozna pot, prostor za igro, počitek), je zaključek sodišča prve stopnje, da navedeno zemljišče predstavlja skupno funkcionalno zemljišče navedenim stavbam, pravilen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057198
OZ člen 168, 179. ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-8.
duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti – odškodnina za duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti – enotna oblika škode – izgubljeni dobiček – materialno procesno vodstvo – kršitev načela materialnega procesnega vodstva
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti, zato se ob upoštevanju vseh okoliščin primera (ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po obsodbi oziroma po odvzemu prostosti, teža in narava kaznivega dejanja, čas trajanja odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin) prisodi ena odškodnina.
Sodišče je dolžno stranko opozoriti v okviru materialnega procesnega vodstva, če ne navede katerega od pravno relevantnih dejstev, naj dopolni trditve, ne pa, če navede vsa pravno relevantna dejstva, vendar tako pavšalno, da ne zadostuje za uspeh v postopku. V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe in predloži dodatne dokaze. Tako ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialno procesnega vodstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070754
ZPP člen 8, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – delo čistilke – pravica do izvedbe dokazov – strokovno vprašanje – pravica do izjave
Vsi izvedeni dokazi, ki jih je sodišče ocenilo, ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadrejeni dopuščali, da perica občasno opravljala delo snažilke niti da bi jim to moralo biti znano. Ob izostanku protipravnega ravnanja tožničinega delodajalca, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Ker delo čistilke, niti zaradi uporabe lestve, samo po sebi ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost, je treba odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici, zavrniti tudi na podlagi objektivne odgovornosti.
Kadar izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je tožeči stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Če sodišče sklepa ne razveljavi in naloži plačilo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi, gre za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ta v ničemer ne vpliva na izid postopka, s katerim je tožbenemu zahtevku ugodeno. Nebistveno je torej, ali predloženi račun izpolnjuje vse računovodske kriterije za verodostojno listino, saj je sodišče postopek nadaljevalo kot pravdo, kjer je predložene listine ocenjevalo v primerjavi z drugimi dokazi skladno z 8. členom ZPP.
Nepravilno oziroma nedovoljeno prehitevanje osebnega vozila ne more v celoti razbremeniti voznika traktorja, ki je bil tudi sam dolžan ravnati v skladu s pravili cestnega prometa.
OZ člen 62, 62/2, 62/3, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – rok – računanje časa – zadnji dan roka – če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela
Ker je bila v konkretnem primeru zadnji dan roka nedelja, se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik (3. odstavek 62. člena OZ), ko je tožnik pred naslovnim sodiščem priporočeno oddal tožbo na pošto, zato je tožba vložena znotraj triletnega zastaralnega roka po 352. členu OZ.
odstopno upravičenje – odstop od pogodbe – pravila vračanja – pobotni ugovor – pobot – učinki razvezane pogodbe
Posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na to, ali sta tožnici neupravičeno in v nasprotju s pogodbenimi določili odstopili od pogodbe. Ta (morebitna) okoliščina bi bila pomembna le v primeru, da bi toženka uveljavljala plačilo škode zaradi neupravičenega odstopa od pogodbe.
zavarovanje odškodninske odgovornosti – škoda zaradi poškodovanja stvari – vzročna zveza - izgubljeni dobiček
Predmet zavarovanja ni vozilo, ampak gre za nevarnost, da bo ogroženo zavarovančevo premoženje, ker bo moral plačati odškodnino, ker je odgovoren za škodo tretji osebi.
Škoda zaradi nezaupanja v delo tožeče stranke z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti ni krita.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0052765
ZIZ člen 170. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 41.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvršba na nepremičnino - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico (in le ta bo torej imel prednost pred nevknjiženim lastnikom, ki razpolaga z listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice), ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa v zemljiški knjigi, kot v predmetni zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri ukinitvi delovnega mesta ali konkretne linije oz. tehnološkega postopka, kot se to nanaša na tožnikov primer, gre za novo organizacijo poslovanja, ki ima naravo poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Sodišče lahko preizkuša le, če je z ukinitvijo delovnega mesta oz. posameznih opravil v njegovi sestavi dejansko prenehala potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ali pa je bila takšna ukinitev zgolj navidezna. V konkretnem primeru ni šlo za ustvarjanje fiktivnih razlogov za prenehanje potreb po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnik tudi ni bil diskriminiran. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
podjemna pogodba – dogovor o plačilu – odprava napak – zmota – razveljavitev pogodbe – ugovor – pobotni ugovor – nasprotna tožba – pravica do znižanja plačila in povračila škode
Tožbeni zahtevek je utemeljen, ne glede na okoliščino, ali je tožeča stranka odgovorna za nekvalitetno gradnjo steklene fasade, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel. Tožena stranka bi uspešno nasprotovala tožbenemu zahtevku z nasprotnim tožbenim zahtevkom, s katerim bi zahtevala razveljavitev pogodbe zaradi zmote, če bi šele po sklenitvi pogodbe izvedela, da je tožeča stranka odgovorna za napake, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070773
URS člen 35, 39. OZ člen 178, 179. KZ-1 člen 158, 160.
povrnitev nepremoženjske škode – kolizija ustavnih pravic – svoboda izražanja – varstvo osebnostnih pravic – razžalitev – žaljivost – žaljiva obdolžitev – relativno javna oseba – novinarsko poročanje – objava na spletni strani politične stranke – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost
Tožeča stranka je prehitro in brez preverjanja, torej premalo skrbno, objavila trditve o tožniku, čeprav zaključka o tem, da je bil uslužbenec SDV, brez preverjanja verodostojnosti podatkov (zgolj na podlagi anonimne objave nepopolnih evidenc na spletni strani udba.net in v knjigi), ne bi smela objaviti. Ob tem velja dodati, da je toženka z izrazom „najbolj zvesti vojščak“ močno poudarila prav aktivno vlogo tožnika kot pripadnika Udbe, in ga s to metaforo tudi nedvoumno vrednostno negativno označila. S tvorjenko „A.meter“ pa je tožnika označila kar kot nekakšno enoto, kot prototip „udbovca“. Ker je s tem grobo in v nedopustnem obsegu posegla v osebnostne pravice tožnika, je ravnala protipravno in je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, odškodninsko odgovorna.
Predstojnica organa je skladno s svojimi pristojnostmi zakonito odločila o tožnikovi trajni premestitvi na drugo delovno mesto zaradi potreb delovnega procesa, pri čemer je tožena stranka dokazala, da je bila premestitev res potrebna zaradi zagotovitve učinkovitosti in smotrnosti dela organa. Tožnik je za uradniško mesto po premestitvi izpolnjeval vse pogoje, pri čemer je že pred premestitvijo opravljal delo v istem nazivu. Zato izpodbijani sklep o premestitvi ni nezakonit.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – stvarna pristojnost – vložitev predloga za izvršbo – tožba - plačilni nalog - rezervni sklad - dva vhoda - pogodba o upravljanju
Zmotno je stališče, da to sodišče ni pristojno oziroma da bi morala tožeča stranka namesto tožbe sprožiti izvršbo na podlagi verodostojne listine. Stranka ne more vložiti tožbe za izdajo plačilnega naloga v primeru, ko razpolaga z verodostojno listino, ampak mora vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V konkretnem primeru pa ne gre za tožbo za izdajo plačilnega naloga, ampak za klasično tožbo, ki jo lahko upnik vloži tudi, kadar razpolaga z verodostojno listino po Zakonu o izvršbi in zavarovanju.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – postulacijska sposobnost – uporaba določb ZPP – skrbnik – opravljen pravniški državni izpit – zavrženje predloga – prekinitev postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Tožeča stranka, ki je predlog za obnovo vložila po skrbniku, ni izkazala, da bi bil njen skrbnik odvetnik, niti ne zatrjevala, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog za obnovo pravilno zavrglo.
URS člen 69. ZJC člen 3, 3/1, 85. ZJC-B člen 19, 19/1. ZUreP-1 člen 94.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – razlastitveni upravičenec – razlastitveni zavezanec – občinska javna cesta – obstoječe javne ceste
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da namen zakonodajalca v ureditvi posebnega poenostavljenega postopka razlastitve ni bil izključitev občin kot razlastitvenih zavezancev, temveč je želel s postopkom po 19. členu ZJC-B urediti situacijo, ko obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah v lasti drugih oseb, kot pa tistih, čigar so javne ceste. Po mnenju pritožbenega sodišča 1. odstavek 19. člena ZJC-B tako velja za primere, ko »obstoječa državna cesta poteka po nepremičninah, ki niso v lasti države oziroma ko obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki niso v lasti občine«. Na navedeno je mogoče sklepati tudi iz prvotnega besedila navedenega člena.
Ugotovljene okoliščine, in sicer tožnikova burna reakcija na dogodek, ko mu je toženec kot voznik mestnega avtobusa pri zavijanju na prednostno cesto izsilil prednost, verbalno obračunavanje strank že v času tega dogodka, dejstvo, da se je tožnik po dogodku odpeljal na avtobusno postajo, počakal, da se je toženec pripeljal tja in se nato spustil še v nadaljnji konflikt z zmerjanjem ter v končni fazi prišel na avtobus do toženca, kjer je prišlo še do fizičnega obračunavanja, utemeljujejo materialnopravno presojo, da znaša tožnikova soodgovornost za utrpelo škodo 49%.
Načelo individualizacije, ki ga je poleg načela objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine potrebno upoštevati pri odmeri odškodnine, terja določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse okoliščine, ki so podane pri konkretnem oškodovancu. Primerjava z istovrstnimi poškodbami, ki so jih utrpeli drugi oškodovanci, ki jo ponuja pritožba, je enostranska, saj ne upošteva razlike v teži poškodb.
nepopolna vloga – formalni preizkus vloge – formalne pomanjkljivosti – zahteva za popravo in dopolnitev – sklep o zavrženju tožbe – načelo kontradiktornosti
Če pri formalnem preizkusu predloženih dodatnih izvodov sodišče zazna, da imajo predloženi izvodi določene pomanjkljivosti, kot v konkretnem primeru (izvoda naknadno predložene tožbe sta se po ugotovitvi sodišča prve stopnje bistveno razlikovala od prvotne tožbe od tretje strani dalje), ki ne kažejo na ignoranco ali zlorabo procesnih pravic pač pa na tehnično napako, ima sodišče možnost in dolžnost, da tudi s prejetimi izvodi tožbe, ki niso sposobni obravnavanja (z vročitvijo v odgovor toženim strankam) postopati kot z nepopolno vlogo. Tožečo stranko bi moralo v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje pozvati, da napako v predloženih izvodih odpravi.
izdaja začasne odredbe – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – pravica do izjave tožnika na odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z izpodbijanim sklepom je tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ne da bi mu dalo možnost, da se o trditvah toženke iz njenega odgovora izjavi. Odgovor mu je namreč vročilo po sprejemu izpodbijanega sklepa oziroma mu ga je vročilo hkrati s sklepom. S takšnim postopanjem je tožniku kršilo pravico do izjavljanja v postopku.
pravdni stroški – umik tožbe – nagrada odvetniku – dodatek za zastopanje več strank
158. člen ZPP ureja stroškovna pravila za primer, ko tožeča stranka umakne tožbo. Primarno pravilo je, da mora v takšnem primeru tožeča stranka nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Izjema je podana, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.