STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070767
URS člen 33. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190. SPZ člen 99. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZIZ člen 19.
pravica do zasebne lastnine – originarna pridobitev lastninske pravice – denacionalizacija – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – izvršljivost odločbe – neupravičena pridobitev – negatorna tožba – plačilo uporabnine – višina uporabnine – kršitev pravice do izjave – izvedba dokaza – dokaz z izvedencem – substanciranje dokaznega predloga – formalna dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je svoj zahtevek glede višine dovolj substancirala. Predlagala je tudi ustrezne dokaze, s katerimi bi bilo možno višino dokazovati. Če je davčna uprava na zaprosilo sodišča odgovorila z neustreznim podatkom, to ne more iti v breme tožeče stranke. Poleg tega je tožeča stranka predlagala tudi dokaz z zaslišanjem priče. Prvostopenjsko sodišče zmotno meni, da je mogoče višino ugotavljati le z izvedencem ustrezne stroke. V pravdnem postopku sodišče ni vezano na formalno dokazno oceno, ko lahko stranka določeno zatrjevano dejstvo dokazuje le z določenim dokazilom.
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZLNDL člen 1, 2. SZ-1 člen 23, 23/5.
funkcionalno zemljišče – skupno funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – skupna lastnina – negatorna tožba
Ker je bilo sporno zemljišče namenjeno redni rabi stavb, brez katerih te niso mogle funkcionirati (dovozna pot, prostor za igro, počitek), je zaključek sodišča prve stopnje, da navedeno zemljišče predstavlja skupno funkcionalno zemljišče navedenim stavbam, pravilen.
procesno ekvivalenčna teorija – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanski tožbeni temelj – res iudicata
V sodni praksi je v fazi po pravnomočnosti odločbe uveljavljena procesno ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa: tožbeni predlog in (dejanski) tožbeni temelj.
Četudi bi bilo morda smotrno počakati na pravnomočnost odločitve o predlogu za obnovo postopka, vse do tedaj velja (pravnomočna) odločba o denacionalizaciji, zgolj smotrnost pa ni razlog za prekinitev pravdnega postopka.
ZIZ člen 272, 272/1. SZ-1 člen 182. SPZ člen 106, 167.
začasna odredba - upravnik - posli upravljanja - stavba z več vhodi - pogodba o upravljanju - aktivna legitmacija
Za imenovanje upravnika ni dovolj večina po posameznih vhodih ali funkcionalnih enotah, saj to ni kvalificirana večina, ki bi jo zahteval zakon.
Poseg v pravico upravljanja je poseg v pravico etažnih lastnikov. Etažni lastniki so zato tisti, ki imajo upravičenje, da se uprejo takemu posegu in zahtevati, da poseganje preneha. Upravnik se mu lahko upre zgolj v njihovemu imenu kot njihov zastopnik in zato za zahtevek ni aktivno legitimiran.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO
VSL0081844
ZJN-2 člen 2, 2/1, 2/1-15a, 71, 71/7, 71/7-1, 71/8. OZ člen 631, 1035.
gradbena pogodba – javna naročila – priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe – pooblastilo glavnega izvajalca – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – izostanek podizvajalcev iz gradbene pogodbe
Samo zato, ker se je ponudnik zavezal opraviti gradnjo brez podizvajalcev, dogovor pa je kršil, toženka ni razbremenjena obveznosti do podizvajalke.
Za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1) pripoznanje izvajalcev o obstoju podizvajalčeve terjatve do izvajalca, 2) podizvajalčeva terjatev do izvajalca mora biti dospela, 3) izvajalčeva terjatev do naročnika mora biti dospela, 4) obe terjatvi se morata nanašati na ista dela, 5) podizvajalec mora zahtevati plačilo od naročnika.
Glavni izvajalec (ponudnik) v gradbeni pogodbi naročnice javnega naročila ni pooblastil za neposredno plačilo podizvajalke (ponudnik v gradbeni pogodbi ni navedel podizvajalcev). Pooblastitve ne more nadomestiti kogentna zakonska določba, ki je sicer predvidena za primer, ko glavni izvajalec podizvajalca navede že v pogodbi o izvedbi javnega naročila.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – postulacijska sposobnost – uporaba določb ZPP – skrbnik – opravljen pravniški državni izpit – zavrženje predloga – prekinitev postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Tožeča stranka, ki je predlog za obnovo vložila po skrbniku, ni izkazala, da bi bil njen skrbnik odvetnik, niti ne zatrjevala, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog za obnovo pravilno zavrglo.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057174
URS člen 33, 54, 56. ZZZDR člen 103, 103/1, 123, 123/1, 132. ZPP člen 8.
pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - pravica do zasebne lastnine - načelo proste presoje dokazov
Kljub temu, da so razmere na strani tožnice spremenjene, ker ni več zaposlena in ne prejema več plače, je sodišče prve stopnje njen zahtevek za znižanje preživnine pravilno zavrnilo, saj je tožnica sama kriva za nastop teh spremenjenih okoliščin, poleg tega tožničine spremenjene razmere niso bistveno spremenile njenih preživninskih zmožnosti.
Dolžnost plačevanja preživnine ne pomeni nedopustnega posega v pravico do zasebne lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082352
OZ člen 131. ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljiva obrazložitev - vsebina obrazložitve sodne odločbe - prekluzija dokaza - odškodninska odgovornost - krivdna ali objektivna odgovornost - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - zavarovanje električnih vodnikov pod napetostjo - opustitev dolžnega ravnanja - nedopustno prelaganje odgovornosti - pogodbeni prenos odgovornosti - naročnik in izvajalec - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko se je v izpodbijani sodbi glede tega, ali je podana objektivna odgovornost prve tožene stranke, in glede tega, ali je podana njena krivdna odgovornost, sklicevalo na razloge iz svoje prejšnje, razveljavljene sodbe, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodbe, ki je bila s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljena, namreč iz pravnega vidika ni več (ne obstaja), zato se na razloge iz te sodbe ni mogoče sklicevati in to ne glede na to, da je nekaterim stališčem, zavzetim v razveljavljeni sodbi, pritožbeno sodišče v razveljavitvenem delu pritrdilo.
Materialno pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izvedba ukrepov za varstvo in zdravje pri delu v pristojnosti koordinatorja, določenega s strani naročnika, prva toženka pa je obvestila o tem, da bo objekt pod napetostjo, in naročila, naj o tem obvestijo svoje zaposlene, s čimer naj bi svojemu bremenu glede izvedbe teh ukrepov zadostila in zato njeno ravnanje ne predstavlja nedopustnega ravnanja iz 1. odstavka 131. člena OZ ter njena odškodninska odgovornost ni podana. Tak zaključek sodišča bi namreč pomenil, da je prva toženka svojo odgovornost za nedopustno ravnanje (ali je bilo ravnanje prve tožene stranke tako, torej, ali je opustila svoje dolžno ravnanje, sodišče niti ni ugotavljalo, pa bi v skladu z napotitvenim sklepom moralo) prenesla na drugega, kar pa ni mogoče. Odškodninska odgovornost je namreč odgovornost, ki temelji na zakonu, in se ji odgovorna oseba ne more izogniti s pogodbenim prenosom na drugega.
Kadar izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je tožeči stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Če sodišče sklepa ne razveljavi in naloži plačilo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi, gre za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ta v ničemer ne vpliva na izid postopka, s katerim je tožbenemu zahtevku ugodeno. Nebistveno je torej, ali predloženi račun izpolnjuje vse računovodske kriterije za verodostojno listino, saj je sodišče postopek nadaljevalo kot pravdo, kjer je predložene listine ocenjevalo v primerjavi z drugimi dokazi skladno z 8. členom ZPP.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi
Ker je Ustavno sodišče razveljavilo 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ, je odpadla prepreka take razlage 257. člena ZIZ, po kateri sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne, proti kateremu je vložen obrazložen ugovor, ni nepravnomočna sodna odločba take kvalitete, ki bi lahko bila podlaga za izdajo predhodne odredbe. Izdan je bil namreč zgolj na podlagi vloge, ki ne izpolnjuje meril za popolno (in sklepčno) tožbo, na podlagi enostranskega procesnega gradiva, brez naroka.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ni nepravnomočna odločba v tem smislu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri ukinitvi delovnega mesta ali konkretne linije oz. tehnološkega postopka, kot se to nanaša na tožnikov primer, gre za novo organizacijo poslovanja, ki ima naravo poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Sodišče lahko preizkuša le, če je z ukinitvijo delovnega mesta oz. posameznih opravil v njegovi sestavi dejansko prenehala potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ali pa je bila takšna ukinitev zgolj navidezna. V konkretnem primeru ni šlo za ustvarjanje fiktivnih razlogov za prenehanje potreb po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnik tudi ni bil diskriminiran. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081355
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji zavarovanja – razlaga spornih določil pogodbe – identično dejansko stanje
Zavarovalnega kritja ni, saj škoda tožeči stranki ni nastala zaradi vloma ali ropa (kar zavarovanje krije), ampak ob tatvini. Definicija velike tatvine v KZ za odločitev o zavarovalnem kritju ni odločilna.
nepopolna vloga – formalni preizkus vloge – formalne pomanjkljivosti – zahteva za popravo in dopolnitev – sklep o zavrženju tožbe – načelo kontradiktornosti
Če pri formalnem preizkusu predloženih dodatnih izvodov sodišče zazna, da imajo predloženi izvodi določene pomanjkljivosti, kot v konkretnem primeru (izvoda naknadno predložene tožbe sta se po ugotovitvi sodišča prve stopnje bistveno razlikovala od prvotne tožbe od tretje strani dalje), ki ne kažejo na ignoranco ali zlorabo procesnih pravic pač pa na tehnično napako, ima sodišče možnost in dolžnost, da tudi s prejetimi izvodi tožbe, ki niso sposobni obravnavanja (z vročitvijo v odgovor toženim strankam) postopati kot z nepopolno vlogo. Tožečo stranko bi moralo v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje pozvati, da napako v predloženih izvodih odpravi.
podjemna pogodba – dogovor o plačilu – odprava napak – zmota – razveljavitev pogodbe – ugovor – pobotni ugovor – nasprotna tožba – pravica do znižanja plačila in povračila škode
Tožbeni zahtevek je utemeljen, ne glede na okoliščino, ali je tožeča stranka odgovorna za nekvalitetno gradnjo steklene fasade, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel. Tožena stranka bi uspešno nasprotovala tožbenemu zahtevku z nasprotnim tožbenim zahtevkom, s katerim bi zahtevala razveljavitev pogodbe zaradi zmote, če bi šele po sklenitvi pogodbe izvedela, da je tožeča stranka odgovorna za napake, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za odpoved
Uprava tožene stranke je ugotovila razloge za izredno odpoved na seji dne 29. 6. 2010. Na tej seji so poročevalci predstavili gradivo o ugotovljenih očitkih po vsebini, sledila so vprašanja, opravila se je razprava, na koncu je bila sprejeta odločitev z večino glasov. Na podlagi odločitve uprave je sledila pisna obdolžitev in vabilo na zagovor tožnika. Dne 26. 7. 2010 sta predsednik uprave in član uprave tožene stranke skladno s 16. in 17. členom Statuta kot zastopnika tožene stranke podala tožniku pisno odpoved. Zato je tožena stranka tožniku pravočasno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (v roku 30 dni od seznanitve z razlogi po določbi 2. odstavka 110. člena ZDR).
Nepravilno oziroma nedovoljeno prehitevanje osebnega vozila ne more v celoti razbremeniti voznika traktorja, ki je bil tudi sam dolžan ravnati v skladu s pravili cestnega prometa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070754
ZPP člen 8, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – delo čistilke – pravica do izvedbe dokazov – strokovno vprašanje – pravica do izjave
Vsi izvedeni dokazi, ki jih je sodišče ocenilo, ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadrejeni dopuščali, da perica občasno opravljala delo snažilke niti da bi jim to moralo biti znano. Ob izostanku protipravnega ravnanja tožničinega delodajalca, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Ker delo čistilke, niti zaradi uporabe lestve, samo po sebi ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost, je treba odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici, zavrniti tudi na podlagi objektivne odgovornosti.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – stvarna pristojnost – vložitev predloga za izvršbo – tožba - plačilni nalog - rezervni sklad - dva vhoda - pogodba o upravljanju
Zmotno je stališče, da to sodišče ni pristojno oziroma da bi morala tožeča stranka namesto tožbe sprožiti izvršbo na podlagi verodostojne listine. Stranka ne more vložiti tožbe za izdajo plačilnega naloga v primeru, ko razpolaga z verodostojno listino, ampak mora vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V konkretnem primeru pa ne gre za tožbo za izdajo plačilnega naloga, ampak za klasično tožbo, ki jo lahko upnik vloži tudi, kadar razpolaga z verodostojno listino po Zakonu o izvršbi in zavarovanju.